Ayitsano Diporofeto Tsa go Bolabola ka Mesiya di Šihlela Taba ya Gore Jeso ke Mesiya?
Phetolo ya Bhayibele
Eya. Nakwela Jeso a le ho lefaseng, diporofeto tsa go tlala tsa go bolabola ka “Mesiya wa go Yeta mahlong” wa gore ne a nyoko “phonisa lefase lowa,” di yye dya makega. (Daniyele 9:25; 1 Johane 4:14) Le mo Jeso a šele a hlokofele, diporofeto ka Mesiya ne di kene di ya mahlong di makega.—Pisalema 110:1; Mebereko 2:34-36.
Ayitsano dya kgonega gore go be le batho ba go tlala ba go maka tso di porofitiwweng ka Mesiya?
Ka ho Bhayibeleng go na le diporofeto ka dikaye tsa go bolabola ka Mesiya?
Tse dingwana tsa diporofeto tsa Mesiya tsa gore di makegiye ga Jeso
“Mesiya” yi ra go re king?
Lentsu la Seheberu la gore Ma·shiʹach (Mesiya) le tshwana le lentsu la Segerika la gore Khri·stos (Kreste) fote ka mokana ga wona ma rela “Wa go Tlotsiwa.” Ke mokane “Jeso Kreste” yi rela “Jeso wa go Tlotsiwa,” kela “Jeso wa gore ke Mesiya.”
Ku botala, motho wa gore ba mo kgetiye gore a lawole ne a tlotsiwa ka gore ba mo tšhele ka makgura ho hlogong. (Lefitiko 8:12; 1 Samuwele 16:13) Jeso o kgetiye ke Modimo gore go be Mesiya, go leng setulo sa mayemo ya gedimo ka matla. (Mebereko 2:36) Mara Modimo aa mo hlawola ka go mo tlotsa makgura, o mo tlotsiye ka moya wa go hlawolega.—Matewu 3:16.
Ayitsano dya kgonega gore go be le batho ba go tlala ba go maka tso di porofitiwweng ka Mesiya?
Awwa. Go fo tswana le mo methalothalo ya mo matsogong ya rune yi sa tshwane, le seporofeto sa Mesiya kela Kreste se bolabola ka motho ka wweši. Mara Bhayibele yi re pasopisiye ka “bo ba timakang Kreste le baporofeta ba matsaka ba go maka mehlolo gore ba thogo le woka, mo go kgonega, ba woke le ba go hlawolega.”—Matewu 24:24.
Ayitsano Mesiya o nyoko nyarela ku mahlong?
Awwa. Bhayibele yi hlayye go sa le botala gore Mesiya o nyoko tšwa ga leloko la Kgoši Dafita wa go tšwa Israyele. (Pisalema 89:3, 4) Mara mo ne ba ngwadiye ka leloko la Majuda go segela ga Dafita go yye gwa sinyega, di ka makega gore go sinyegiye mo Maroma ma hlula Jerusalema ka 70 C.E.a Go tlugisela gana hone, a go na ye a yyeng a kgona go šupetsa gore Jeso ka nnete o tšwa ga leloko la Kgoši Dafita. Mara le mo go le sone, a go na lenaba lage le ka lloši lo le yyeng la hlaya kela go phigisa taba ya gore Jeso o tšwa ga leloko la Dafita.—Matewu 22:41-46.
Ka ho Bhayibeleng go na le diporofeto ka dikaye tsa go bolabola ka Mesiya?
Di ka sa kgonege gore re nape re korola nombhoro ya diporofeto tsa Mesiya ka mokana ga tsona. Mo re beyisa, ka mokgo re balelang diporofeto a go tshwane. Ga Jesaya 53:2-7 go na le diporofeto tsa go tlalanyana tsa go bolabola ka Mesiya. Ba bangwana ba ka re ke seporofeto ka ssoši ke mokane ba bangwana ba di tseya go le diporofeto tsa go tlala.
Tse dingwana tsa diporofeto tsa mesiya tsa gore di makegiye ga Jeso
Seporofeto |
Se krayega ga |
Se makegiye ka |
---|---|---|
Setlogolwane sa Abhrahama |
||
Setlogolwane sa Isaka wa gore ke ngwana wa Abhrahama |
||
O belegiwwe ga leloko la Juda |
||
O tšwa ga leloko la Kgoši Dafida |
||
O belegiye ke kgareba |
||
O belegiwwe Bhetlelehema |
||
Ne ba re ke Imanuweleb |
||
O belegiwwe ga go sa re selo |
||
Bananyana ba yye ba bolayiwa ka nthago ga gore a belegiwe |
||
Ba yye ba re ba tloge Egepita |
Hosiya 11:1 |
|
Ne ba re ke Lenazaretac |
||
O yye a kgoreliwa tsela |
||
O yye a tlotsiwa gore go be Mesiya ka 29 C.E.d |
||
Modimo o yye a mmitsa Morwayi Wage |
||
O yye a karakara ntlong ya Modimo |
||
Ne a tšhomayela ditaba tsa go bafala |
||
O yye a tšhomayela mahlong ga batho ku Galeliya a maka gore go khanye |
||
Ne a maka mehlolo go tshwana le Moše |
||
Ne a bolabola tsa go tšwa ga Modimo go fo tshwana le Moše |
||
O fodisiye ba go tlala |
||
Ne a sa make dilo gore a bone ke batho |
||
Ne a kwela bo ba go kwa go baba |
||
O yye a šupetsa gore Modimo o yahlula ka go loka |
||
Ne a Neyana Mayele ya Gabutši |
||
O tšhomayele ka lebitso la Jehova |
||
Ne a berekisa mešupetso |
||
Wa go Yeta Mahlong |
||
Ba go tlala ne ba sa dumele gage |
||
Letlapa la go phikana |
||
Batho a ba mo yamogela |
||
Ba f’lo mo hloya nje |
||
O kenne Jerusalema a kalamme bhongholo |
||
Bananyana ne ba mo thanaka |
||
O tlile ka lebitso la Jehova |
||
Motho ye ne a mo tshepiye o mo sipidiye ka fase |
||
Ba mo sipidiye ka fase ka taba la 30 ya ditšheleta tsa tshipie |
||
Banghane bage ba mo šiyye |
||
Dihlatse tsa matsaka di mmolabolele matsaka |
||
Aa hlaya selo mahlong ga ba go mo hlayela matsaka |
||
Ba mo tshwele ka mare |
||
Ba mo teyye mo hlogong |
||
Ba mo baboliye |
||
Aa gana mo ba mo teya |
||
Bo ba mmušo ba yye ba mo hlayela matsaka |
||
Ba kokotele matsogo le mawoto yage phateng |
||
Batho ba berekisiye dikgakgare gore ba bone gore ke mang ye a nyoko tseyang dikobo tsage |
||
O badiwwe le ba go sinya |
||
Ba mo rogelele, ba mo tšebisa |
||
O hlupegisiwwe ka taba la ba go sinya |
||
Ne di šupetsa nkare Modimo o mo lahliye |
||
Ba mo neyye wayini ya gore ba yi gahlanisiye le selo sa go galaka |
||
Ne a wonngwe mo se a nyoko kgwa |
||
O yye a beya lephelo lage matsogong ya Modimo |
||
O yye a neyela ka lephelo lage |
||
O neyele ka lephelo lage gore a lepolle ba go tlala ga tso tsa go sinya |
||
Mašapo yage ne ma sa robega |
||
Ba mo hlabiye ka lerumo |
||
Ba mmulukiye le ba go ghanya |
||
O tsusiwwe ga bo ba kgwileng |
||
Go kenne ye mongwana sekaleng sa ye a mo sipidiyeng ka fase |
||
O duli ka letsogong la Modimo la go ja |
a McClintock and Strong’s Cyclopedia yi re: “Di šupa nkare dilo tso ne ba di berekisiye mo ba ngwadisa leloko le mitši ya Majuda di sinyegiye nakwela Jerusalema yi psyitlanyiwa, go seng mo yi soko psyitlanyiwa.”
b Lebitso la Seheberu la Imanuwele la gore le rela gore “Modimo o na le Rune,” le hlatolla tso Mesiya a tshwaneleng go di maka. Go tla gage ho lefaseng le tso a di makiyeng di šupetsa gore Modimo o na le bo ba mo rapelang.—Luka 2:27-32; 7:12-16.
c Lentsu la gore “Lenazareta” le tšwa ga lentsu la Seheberu la gore neʹtser, la gore le rela go “nyarela.”
d Gore o thogo tšiba tsa go tlala ka diporofeto tsa go šupetsa gore Jeso ne a nyoko thomisa go ba Mesiya ka 29 C.E., lebelela hlogotaba ya gore “Kamoo Boporofeta bja Daniele bo Bolelago e sa le Pele ka go Fihla ga Mesia.”
e Seporofeto sowa se ga puku ya Zakariya, mara ye a ngwadiyeng puku ya Matewu o re “ba se bolabodiye ba berekisa moporofeta Jeremiya.” (Matewu 27:9) Di šupa nkare puku ya Jeremiya ke mo ba fela ba thomisa ka yona ga Lengwalo lo ba reng ke “Baporofeta.” (Luka 24:44) Byalo Matewu o berekisiye lebitso la “Jeremiya” mo a bolabola ka dipuku ka mokana ga tsona tsa Baporofeta, gana hone go kena le puku ya Zakariya.