Karolo 3
Kamoo re ka Tsebago ka Gona Gore Modimo o Gona
1, 2. Ke molao ofe wa motheo wo o re thušago go bona ge e ba Modimo a le gona?
TSELA e nngwe yeo ka yona re ka tsebago ge e ba Modimo a le gona ke ka go diriša molao wo wa motheo wo o hlatsetšwego e le therešo: Selo se se dirilwego se swanetše go ba le modiri wa sona. Ge selo se se dirilwego se raragane kudu, gona modiri wa sona o na le bokgoni bjo bogolo.
2 Ka mohlala, anke o gaše mahlo ka lapeng la gago. Ditafola, ditulo, dipanka, malao, dipitša, dipane, dipoleiti gotee le dibjana tše dingwe tša go jela ka moka di swanetše go ba di e-na le motho yo a di dirilego, go swana le maboto, mabato le marulelo. Eupja dilo tšeo ge di bapišwa le tše dingwe, go bonolo go di dira. Ka ge dilo tše bonolo di swanetše go ba le modiri, na ga se mo go kwalago gore dilo tše di raranego di swanetše go ba le modiri yo bohlale ka go fetišiša?
Legohle la Rena le le Boifišago
3, 4. Legohle le re thuša bjang go tseba gore Modimo o gona?
3 Sešupa-nako se swanetše go ba le modiri wa sona. Go thwe’ng ka solar system ya rena ye e raranego kudu e lego Letšatši gotee le dipolanete tše di le dikologago ka nepagalo e kgolo ge nywaga-kgolo e dutše e šuthelelana? Go thwe’ng ka molalatladi o makatšago wo re lego go wona wo o bitšwago Milky Way, wo o nago le dinaledi tše dimilione tše dikete tše 100? Na o kile wa ema ganyenyane bošego gore o lebelele molalatladi wa dinaledi wa Milky Way? Na o ile wa go kgahla? Bjale anke o nagane ka legohle le legolo-golo leo le nago le melalatladi ya dinaledi e dimilione tše dikete e bjalo ka molalatladi wa rena wa Milky Way! Makoko a legodimo le gona a dutše a sa fetoge ka nywaga-kgolo e mentši mo a ilego a ba a swantšhwa le dišupa-nako tše di nepago.
4 Ge e ba sešupa-nako, seo ge se bapišwa le dilo tše dingwe se dirilwego ka tsela e bonolo se hlatsela gore go na le modiri wa dišupa-nako, gona ruri legohle le le raranego la go šiiša le le boifišago le hlatsela go ba gona ga mohlami le modiri. Ke ka baka leo Beibele e re laletšago gore re ‘lelaletše mahlo a rena kua godimo re bone,’ gomme ya re: “Ké mang e a di hlodilexo . . . ?” Karabo e re: ‘Ke e [modimo] a di ntšhago bjalo ka mohlape wo o badilwego, a di bitša tšohle ka maina. Ka baka la boati bja matla a gagwe, ga go hlokwe le setee.’ (Jesaya 40:26) Ka gona, legohle le bile gona ka matla a sa bonagalego a laolago le a bohlale—yena Modimo.
Lefase le Dirilwe ka Mokgwa o Kgethegilego
5-7. Ke ditherešo dife tše di lego mabapi le lefase tše di bontšhago gore le bile le Modiri?
5 Ge bo-ra-thuta-mahlale ba tšwela pele ka go ithuta ka lefase, e ba gona ba bonago gabotse gore le bopilwe ka tsela feela ye le ka swanelago go dulwa ke batho. Le eme bokgoleng bjo bo lekanego gabotse go tloga letšatšing gore le hwetše seetša le phišo tše di lekanego. Le dikologa letšatši gatee ka ngwaga, gomme le sekametše lehlakoreng le le swanetšego bakeng sa go dira gore dihla tša ngwaga di be gona dikarolong tše dintši tša lefase. Lefase gape le dikologa tselaneng (axis) ya lona diiri tše dingwe le tše dingwe tše 24 gore go be le dinako tša seetša le lefsifsi ka mehla. Le dikologilwe ke lefaufau leo le nago le metswako ye e swanetšego ya digase gore re kgone go buša moya le go šireletšega mahlaseding ao a nago le kotsi a tšwago lefaufaung. Gape le na le meetse ao a nyakegago le mobu bakeng sa go bjala tše di lewago.
6 Ka ntle ga gore dilo tšeo ka moka gaešita le tše dingwe di šomišane, bophelo bo be bo ka se kgonege. Na dilo tšeo ka moka di diregile ka kotsi feela? Science News e re: “Go bonala eka maemo a a kgethegilego a be a ka se ke a tšwelela ka ntle le go rerwa.” Aowa, a be a ka se tšwelele a se a rerwa. A dirilwe ka morero ke Mohlami yo a kgonago.
7 Ge o be o ka tsena ka ngwakong o mobotse gomme wa hwetša o tladitšwe ka dijo gomme o e-na le tshepedišo e botse kudu ya go laola phišo gotee le diphaephe tše botse tša go sepeša meetse, o be o tla phetha ka gore’ng? Ka gore dilo tše ka moka di itiragaletše? Aowa, ruri o be o tla phetha ka gore go na le motho yo bohlale yo a di dirilego ka kelohloko e kgolo. Lefase le lona le dirilwe le go bopja ka kelohloko e kgolo bakeng sa gore le be le dilo tšeo badudi ba lona ba di nyakago, le gona le rarane kudu e bile le tletše ka dilo tše dintši go feta ntlo lege e ka ba efe.
8. Ke selo sefe se sengwe mabapi le lefase se se bontšhago tlhokomelo e lerato ya Modimo go rena?
8 Le gona, nagana ka palo e kgolo ya dilo tšeo di oketšago lethabo bophelong. Lebelela mehuta e mentši ya matšoba a mebala e mebotse ao a nago le menkgo e bose yeo batho ba ipshinago ka yona. Se sengwe gape ke mehuta e mentši ya dijo tšeo di re natefelago kudu. Go na le dithokgwa, dithaba, matsha le dilo tše dingwe tše di bopilwego tšeo di kgahlišago ge re di lebelela. Go thwe’ng ka go dikela ga letšatši mo go oketšago go thabela ga rena bophelo? Ge re e-tla ka legorong la diphoofolo, na ga re kgahlwe ke tsela yeo dimpjanyana, dikatsana le diphoofolo tše dingwe tše nyenyane di bapalago ka yona le ka tsela yeo di kgahlišago ka yona? Ka gona lefase le na le dilo tše dintši tše di thabišago tšeo bophelo bo sa ithekgago ka mo go feletšego ka tšona. Dilo tše di bontšha gore lefase le dirilwe ka lerato le tlhokomelo bakeng sa batho e le gore re se ke ra fo ba gona feela, eupja gore re ipshine ka bophelo.
9. Ke mang a dirilego lefase, gomme ke ka baka la’ng a le dirile?
9 Ka gona, phetho e kwalago yeo re ka fihlago go yona ke go dumela go Monei wa dilo tše ka moka, bjalo ka mongwadi wa Beibele yo a ilego a bolela ka Jehofa Modimo ka gore: “Ké Wene O dirilexo lexodimo le lefase.” Ka morero ofe? O araba ka go hlalosa Modimo e le “Mo-hlôla-maxodimo, Yêna Modimo-dimo Mmopi wa lefase, a le dira a le thêkxa, a se le bope ya ba la lefêla, a le dirêla xo dulwa ke batho.”—Jesaya 37:16; 45:18.
Sele e Makatšago e Phelago
10, 11. Ke ka baka la’ng ge sele e phelago e le e makatšago gakaakaa?
10 Go thwe’ng ka diphedi? Na go be go sa nyakege gore di be le modiri wa tšona? Ka mohlala, nagana ka dibopego tše sego kae tše di makatšago tša sele e phelago. Michael Denton, ra-thuta-phedi ka lehlakoreng la dimolekhule ka pukung ya gagwe ya Evolution: A Theory in Crisis, o re: “Gaešita le dilo tše bonolo kudu tše di phelago lefaseng lehono, e lego disele tša dipakteriamo, di raragane kudu. Gaešita lege disele tše di tlwaelegilego kudu tša pakteriamo e le tše nyenyane kudu, . . . e nngwe le e nngwe ya tšona ge e le gabotse e tloga e le feketori e nyenyane kudu ye e rwelego metšhene ye e raranego kudu ya dimolekhule tše di agilwego ka tsela e kgethegilego . . . tše di raranego go feta motšhene lege e ka ba ofe wo o agilwego ke motho gomme ga di na dilo tše di swanago le tšona legorong la dilo tše di sa phelego.”
11 Mabapi le thulaganyo ya leabela ka gare ga sele e nngwe le e nngwe, o bolela gore: “Go kgona ga DNA go boloka molaetša go feta kudu ga tshepedišo lege e ka ba efe yeo e tsebjago; e šoma gabotse kudu mo e lego gore molaetša ka moka wo o nyakegago bakeng sa go hlalosa ka botlalo sephedi se se raranego kudu go etša motho e lego wa boima bjo bo lego ka tlase ga karolo ya dimilione tše dikete tše sego kae ya gramo. . . . [ditšweletšwa] tša rena di fetoga lefeela ge di bapetšwa le tekanyo ya bokgoni le tharano ya go bopja ga bophelo ka dimolekhule. Re kwa re inyatša.”
12. Ke eng seo ra-thuta-mahlale o mongwe a ilego a se bolela ka go thoma ga sele?
12 Denton o oketša ka gore: “Go rarana ga mohuta wo o tlwaelegilego kudu wa sele ke mo gogolo kudu mo e lego gore ga go kgonege go amogela gore selo se se bjalo se ka ba se ile sa lahlelwa ka tšhoganetšo lefelong le letee ke tiragalo e itšego e bego e sa letelwa le yeo e sa kgonegego.” E be e swanetše go ba le mohlami le modiri.
Bjoko bja Rena bjo bo Makatšago
13, 14. Ke ka baka la’ng bjoko e le bjo bo makatšago le go feta le sele e phelago?
13 Ra-thuta-mahlale yo ka morago o re: “Mabapi le tharano, sele e nngwe le e nngwe e bonolo kudu ga se selo ge e bapetšwa le bjoko bja seamuši. Bjoko bja motho bo na le disele tša megala-tšhika tše ka bago dimilione tše dikete tše lesome. Sele e nngwe le e nngwe ya mogala-tšhika e na le ditlhajana tše di lego magareng ga dikete tše lesome le dikete tše lekgolo tšeo di kopanyago tšeo o di dirišago bakeng sa go ikopanya le disele tše dingwe tša megala-tšhika ka bjokong. Palo-moka ya dikgokagano ka bjokong bja motho di ka ba . . . dimilione tše dimilione tše sekete.”
14 Denton o iša pele ka gore: “Gaešita lege nkabe e le karolo ya tee lekgolong feela ya dikgokagano tše di lego ka bjokong ye e rulagantšwego ka tsela e itšego, e be e tla ba tshepedišo ye e nago le dikgokagano tše ntši go feta dikgokagano ka moka tša poledišano Lefaseng.” Bjale o a botšiša: “Na go na le mohuta lege e le ofe wa selo seo se itiragalelago feela seo se bego se ka kgona go kopanya ditshepedišo tše bjalo?” Ka ntle le pelaelo, karabo e swanetše go ba aowa. Bjoko bo swanetše go ba bo bile le Mohlami le Modiri yo a hlokomelago.
15. Ke ditlhaloso dife tše ba bangwe ba di neago ka bjoko?
15 Bjoko bja motho bo dira gore gaešita le di-computer tša maemo a godimo di bonagale e le dilo tša kgale. Mongwadi wa tša thuta-mahlale Morton Hunt o itše: “Matla a rena a go gopola a kgona go swara tsebišo e fetago ye e ka swarwago ke computer e kgolo ya go dira dinyakišišo ya mehleng yeno ka makga a dimilione tše sego kae tša dikete.” Ke ka fao ngaka ya go bua bjoko Dr. Robert J. White a ilego a phetha ka gore: “Ga go se nka se dirago ge e se gore ke dumele gore go na le Ramahlale yo Mogolo, yo a hlamilego le go aga tswalano e tlabago ya monagano le bjoko—e lego selo seo kwešišo ya motho e lego kgole kudu le go se fihlelela. . . . Ke swanelwa ke go dumela gore dilo tše ka moka di bile le mathomo a bohlale, gore Motho o mongwe o di dirile.” Le gona e be e swanetše go ba Motho yo a itšego yo a hlokomelago.
Tshepedišo ya Madi e Kgethegilego
16-18. (a) Tshepedišo ya madi ke e kgethegilego ka tsela efe? (b) Ke phetho efe ye re swanetšego go fihla go yona?
16 Le gona, anke o nagane ka tshepedišo ya madi yeo e fetišago difepa-mmele le oksitšene le yeo e šireletšago batho malwetšing. Puku ya ABC’s of the Human Body ge e bolela ka disele tše khwibidu tša madi tšeo e lego karolo e kgolo ya tshepedišo ye e re: “Lerothodi le letee feela la madi le na le disele tše fapa-fapanego tša madi tše fetago dimilione tše 250 . . . Mmele o ka ba o e-na le dibilione tše 25 tšeo ge di ka alwa mo fase di ka lekanago le mapatlelo a mane a go ralokela tennis. . . . Go na le tekanyo ya disele tše dimilione tše 3 tšeo di tšweletšwago ka motsotswana bakeng sa go tšea legato la tše dingwe.”
17 Mabapi le disele tše tšhweu tša madi, e lego karolo e nngwe e bohlokwa ya tshepedišo ya madi, puku yona ye e re botša gore: “Lege go e-na le mohuta o tee feela wa disele tše khwibidu, disele tše tšhweu tša madi di tšwelela ka mehuta e mentši, gomme mohuta o mongwe le o mongwe o kgona go šireletša mmele ka tsela ya wona. Ka mohlala, mohuta o mongwe o senya disele tše di hwilego. Mehuta e mengwe e tšweletša di-šireletša-mmele (antibodies) tše di lwantšhago ditwatši, di bolaya mpholo dilong tše di šwahletšego, goba di ja le go šila dipakteriamo.”
18 A tshepedišo e makatšago gakaakang le e rulagantšwego gabotse! Ruri selo sefe le sefe se se beakantšwego gabotse gakaakaa le seo se itšhireletšago ka tsela ye se swanetše go ba se e-na le morulaganyi yo bohlale kudu le yo a hlokomelago—Modimo.
Dilo tše Dingwe tše di Makatšago
19. Leihlo le ka bapišwa bjang le didirišwa tše di dirilwego ke batho?
19 Go na le dilo tše dingwe gape tše di makatšago mmeleng wa motho. Se sengwe ke leihlo leo le dirilwego ka bothakga bjo bogolo mo e lego gore ga go na khamera ye e ka šomago bjalo ka lona. Moithuta-dinaledi Robert Jastrow o itše: “Leihlo le bonagala le ile la dirwa; ga go na modiri wa di-telescope yo a bego a ka dira se se fetago seo.” Le gona puku ya Popular Photography e re: “Mahlo a batho a bona dilo tše dintši kudu go feta filimi. A kgona go bona dilo ka mo go feleletšego, ka karolo e kgolo kudu, ka ntle le go fsifala, le mosepelo wo o sa kgaotšego . . . Re ka se bapiše leihlo la motho le khamera. Leihlo la motho le swana le computer ya maemo yeo e nago le bohlale bja maitirelo, ye e kgonago go fetiša tsebišo, mabelo le dibopego tša go e sepediša tšeo di fetago kgole selo se se dirilwego ke batho, e ka ba computer goba khamera.”
20. Mmele wa motho o na le dibopego dife tše dingwe tše di makatšago?
20 Nagana gape le ka tsela yeo ditho ka moka tše di raranego tša mmele di dirišanago ka gona ka ntle le gore re ka di lemoga. Ka mohlala, re tsenya mehuta-huta ya dijo le dino ka maleng a rena, eupja mmele o a di šila gomme wa tšweletša matla. Leka go tsenya dilo tše bjalo ka gare ga tanka ya koloi gomme o bone ge e ka kgona go sepela! Se sengwe ke mohlolo wa pelego, go tšweletša ngwana o mobotsana—yo a swanago le batswadi ba gagwe—ka dikgwedi tše senyane feela. Le gona go thwe’ng ka go kgona ga ngwana go bolela leleme le le raranego ka morago ga nywaga e sego kae feela?
21. Batho ba ba nago le tlhaloganyo ba re’ng ge ba bona dilo tše di makatšago tša mmele?
21 Ee, dilo tše dintši tše di bopilwego tše di makatšago le tše di raranego mmeleng wa motho di re tlogela re ahlame. Ga go na moentšeneare yo a ka ekišago dilo tšeo. Na e ka ba e le dilo tše di tšweletšego ka kotsi feela? Ruri ga go bjalo. Go e na le moo, ge batho ba ba nago le tlhaloganyo ba nagana ka dibopego ka moka tša mmele wa motho, ba bolela bjalo ka mopsalme: “Ke a xo leboxa x’O mpopile wa matete-tete; medirô y’axo ké mehlôlô.”—Psalme 139:14.
Moagi o Mogolo
22, 23. (a) Ke ka baka la’ng re swanetše go amogela go ba gona ga Mmopi? (b) Beibele e re’ng ka Modimo?
22 Beibele e bolela gore: “Ngwako o mongwe le o mongwe o agwa ke motho yo a itšego; eupja Modimo o agile selo se sengwe le se sengwe se se lego gona.” (Ba-Hebere 3:4, The Jerusalem Bible) Ka ge ngwako o mongwe le o mongwe le ge e ka ba o tlwaelegilego gakaakang o swanetše go ba le moagi, gona legohle le le raranego kudu gotee le mehuta-huta ya diphedi lefaseng le tšona di swanetše go ba le moagi. Le gona ka ge re amogela go ba gona ga batho bao ba tšweleditšego didirišwa tše bjalo ka difofane, dithelebišene le di-computer, na ga se ra swanela go amogela gape go ba gona ga Yo a neilego batho bjoko gore ba dire dilo tše bjalo?
23 Beibele e dira bjalo, gomme e mmitša “Morêna [Jehofa], Mo-hlôla-lexodimo a le anêxa, a ala lefase le dimelá mo xo lôna, ’me batho ba ba sepelaxo mo xo lôna a ba nea mohêmô.” (Jesaya 42:5) Beibele ka mo go kwalago e bolela gore: “E a swanetšwexo ke letaxô le thêtô le matla ke Wene Morêna Modimo wa rena, xobane ke Wene O hlodilexo dilô tšé; xe di tšwêlêla di hlolexile, ké ka xobane O ratile fao.”—Kutollo 4:11.
24. Re ka tseba bjang gore Modimo o gona?
24 Ee, re ka kgona go tseba gore Modimo o gona ka dilo tšeo a di dirilego. “Hleng tše di sa bonwexo tša xaxwe [Modimo], e lexo matla a neng le neng, le bomodimo bya xaxwe, le tšôna xo tloxa thlolong ya lexohle, ba ka di hlatha ka xo bôna ditirô tša xaxwe [Modimo].”—Ba-Roma 1:20.
25, 26. Ke ka baka la’ng ge go dirišwa ga selo se sengwe gampe go sa hlatsele gore ga se sa ka sa ba le modiri?
25 Therešo ya gore selo se itšego se se dirilwego se dirišwa gampe ga e bolele gore ga se a ka sa ba le modiri wa sona. Sefofane se ka dirišetšwa merero ya khutšo e le sa maeto a moyeng. Eupja se ka dirišwa gape ka morero wa go senya, e le sedirišwa sa go thuntšha. Taba ya gore se dirišwa ka tsela e kotsi ga e bontšhe gore ga se na yo a se dirilego.
26 Ka mo go swanago, therešo ya gore batho gantši ba dirile dilo tše mpe ga e bolele gore ga se ba ba le Modiri, gore Modimo ga a gona. Ke ka fao Beibele e bolelago ka mo go nepilego gore: “Mašilô-tenang! A letsopa le ka sengwa mmopi? A modirô o ka ra modiri wa re: Xa wa’ ntira? A sebopya se ra mmopi sa re: Xa O tsebe selô?”—Jesaya 29:16.
27. Ke ka baka la’ng re ka letela gore Modimo a arabe dipotšišo tša rena mabapi le ditlaišego?
27 Mmopi o bontšhitše bohlale bja gagwe ka go rarana mo gogolo ga dilo tšeo a di dirilego. O bontšhitše gore o tloga a e-na le taba le rena ka go dira gore lefase le be le le swanetšego go ka dulwa, ka go dira mebele ya rena le menagano ya rena ka tsela e botse kudu, le ka go dira dilo tše dintši kudu tše botse bakeng sa gore re ipshine ka tšona. Ka kgonthe o be a tla bontšha bohlale le tlhokomelo e swanago ka go dira gore go tsebje dikarabo tša dipotšišo tše bjalo ka tše: Ke ka baka la’ng Modimo a dumeletše tlaišego? O tla dira’ng ka yona?
[Seswantšho go letlakala 5]
Lefase, ka lefaufau la lona le le šireletšago, ke legae le le kgethegilego leo re le diretšwego ke Modimo yo a hlokomelago
[Seswantšho go letlakala 6]
Lefase le dirilwe ka tlhokomelo e lerato bakeng sa rena gore re ipshine ka botlalo ka bophelo
[Seswantšho go letlakala 7]
‘Bjoko bjo botee bo na le dikgokagano tše di fetago dikgokagano ka moka tša poledišano Lefaseng.’—Ra-thuta-phedi ka lehlakoreng la dimolekhule
[Seswantšho go letlakala 8]
“Leihlo le bonala le ile la dirwa; ga go na modiri wa di-telescope yo a bego a ka dira se se fetago seo.”—Moithuta-dinaledi