Kgaolo ya Masome-pedi-tharo

Dulang le Letetše Jehofa

Jesaya 30:1-33

1, 2. (a) Jesaya kgaolo 30 e hupere’ng? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re tla di ahla-ahlago gona bjale?

GO Jesaya kgaolo 30, re bala ka dikgoeletšo tše dingwe tša Modimo malebana le ba kgopo. Lega go le bjalo, karolo ye ya boporofeta bja Jesaya e gatelela tše dingwe tša dika tše di thabišago pelo tša Jehofa. Ge e le gabotse, dika tša Jehofa di hlaloswa ka mantšu a kwagalago kudu mo e lego gore go ka thwe re ka bona go ba gona ga gagwe mo go homotšago, ra kwa lentšu la gagwe le le hlahlago le go kwa a re kgoma ka mo go fodišago.​—Jesaya 30:20, 21, 26.

² Lega go le bjalo, batho ba gabo Jesaya bao e lego baagi ba bahlanogi ba Juda ba gana go boela go Jehofa. Go e na le moo, ba bota batho. Jehofa o ikwa bjang ka se? Gona karolo ye ya boporofeta bja Jesaya e thuša Bakriste bjang lehono gore ba dule ba letetše Jehofa? (Jesaya 30:18) Anke re nyakišišeng.

Bošilo le se se Bolayago

3. Ke maano afe ao Jehofa a a pepentšhago?

³ Ke nako e telele baetapele ba Juda ba dutše ba loga maano ka sephiring a go hwetša tsela ya go phema go ba ka tlase ga joko ya Asiria. Lega go le bjalo, Jehofa o be a dutše a lebeletše. Bjale o pepentšha maano a bona ka gore: “Kotsi e tlo wêla bana ba dinganga! Ó r’yalo Morêna. Ké ba xo loxa maanô bà se n’e Nna; ba xo lakana bà se n’e môya wa-ka, ba xo hlatlamanya dibe. Ba foloxêla Egipita bà sa botšiše molomo wa-ka.”​—Jesaya 30:1, 2a.

4. Setšhaba sa Modimo sa marabele se beile Egipita legatong la Modimo bjang?

⁴ Baetapele bao ba logago maano ba tšhoga gakaakang ge ba e-kwa leano la bona le utolotšwe! Go ya Egipita gore ba dire kgwerano le yona ke tiro ya bonaba kudu malebana le Asiria; ke borabele malebana le Jehofa Modimo. Mehleng ya Kgoši Dafida, setšhaba se ile sa lebelela Jehofa e le sebo gomme sa tšhabela ‘moriting wa diphego tša gagwe.’ (Psalme 27:1; 36:7) Bjale se tšhabela ‘matleng a Farao, [se] khuta moriting wa Egipita.’ (Jesaya 30:2b) Ba beile Egipita legatong la Modimo! A boradia bjo bokaakang!​—Bala Jesaya 30:3-5.

5, 6. (a) Ke ka baka la’ng kgwerano le Egipita e le phošo e kotsi kudu? (b) Ke leeto lefe la pejana leo le ilego la tšewa ke batho ba Modimo leo le bontšhago bošilo bja leeto le la go ya Egipita?

⁵ Bjalo ka ge eka o araba kgopolo le ge e le efe ya gore leeto la go ya Egipita ke feela ketelo ya bogwera, Jesaya o nea ditaba tše oketšegilego. “[Kgoeletšo malebana le dibata tša ka borwa, NW]: Kwa naxeng ya ditlalêlô le ditlaišêxô, xa bô-tau-thsadi le xa tau-tôna, mo xo naxo le mekôpa le dinôxa tša xo fofa, ké mo ba išaxo thotô ya bôná è rwelwe ke makaba, le mahumô a bôná à le dithoteng tša dikamêla.” (Jesaya 30:6a) Go molaleng gore leeto le rulagantšwe gabotse. Baromiwa ba rulaganya mohlape wa dikamela le dipokolo tšeo ba di belešago dithoto tše di bitšago kudu gomme ba theogela Egipita ka lešoka le le se nago selo le le tletšego ditau tše di rorago le dinoga tša mpholo. Mafelelong, baromiwa ba fihla mo ba yago gona gomme ba nea ba-Egipita matlotlo a bona. Ba rekile tšhireletšo​—goba ba nagana bjalo. Lega go le bjalo, Jehofa o re: “Ba a iša go setšhaba se se ka se kego sa ba hola selo. Gobane thušo ya Egipita ke lefela, ga se ya selo; ka baka leo ke itšalo ka re: Rahaba o tlo fo kgaogana.” (Jesaya 30:6b, 7, PK) “Rahaba,” e lego “kwêna-kxolo,” e swantšhetša Egipita. (Jesaya 51:9, 10) E holofetša selo se sengwe le se sengwe eupša ga e dire selo. Kgwerano ya Juda le yona ke phošo e kotsi kudu.

⁶ Ge Jesaya a dutše a hlalosa leeto la baromiwa, batheetši ba gagwe ba ka gopola leeto le swanago leo le ilego la tšewa mehleng ya Moše. Bagologolo ba bona ba ile ba phatša “lešokeng [leo] le lexolo le le šiišaxo.” (Doiteronomio 8:14-16) Lega go le bjalo, mehleng ya Moše ba-Isiraele ba be ba e-tšwa Egipita e bile ba e-tšwa bokgobeng. Mo nakong ye baromiwa ba ya Egipita, gomme ge e le gabotse ba ya bohlankeng. A bošilo bjo bokaakang! Anke le ka mohla re se ke ra dira phetho e bjalo e mpe gomme ra ananya tokologo ya rena ya moya bakeng sa bokgoba!​—Bapiša le Ba-Galatia 5:1.

Go Ganetša Molaetša wa Moporofeta

7. Ke ka baka la’ng Jehofa a dira gore Jesaya a ngwale temošo ya Gagwe go Juda?

⁷ Jehofa o botša Jesaya gore a ngwale molaetša wo a sa tšwago go o bolela e le “xore e bê tša mehla e tlaxo le tša neng le neng.” (Jesaya 30:8) Go se amogele ga Jehofa go etiša dikgwerano le batho pele ga go ithekga ka Yena go swanetše go ngwalwe bakeng sa go hola meloko e tlago​—go akaretša moloko wa rena lehono. (2 Petro 3:1-4) Eupša go na le go nyakega mo go akgofilego kudu ga pego e ngwadilwego. “Ka xobane ’thšaba sé ké sa dinganga, ké bana ba maaká, ké bana ba xo xana xo kwa molaô wa Morêna.” (Jesaya 30:9) Batho ba ganne keletšo ya Modimo. Ka gona, e swanetše go ngwalwa e le gore ka morago ba se ke ba latola gore ba ile ba newa temošo e swanetšego.​—Diema 28:9; Jesaya 8:1, 2.

8, 9. (a) Baetapele ba Juda ba leka go goboša baporofeta ba Jehofa ka tsela efe? (b) Jesaya o bontšha bjang gore a ka se ke a tšhoga?

⁸ Jesaya bjale o nea mohlala wa boemo bja kgopolo ya setšhaba bja borabele. Ke “ba ba bolêlaxo le baboni ba re: Le se kê la bôna pônô! Ké ba ba bolêlaxo le baporofeta ba re: Le se ké la re ruta tša xo loka! Le re botšê tše bolêta; Le re rutê metlaê [“bofora,” PK].” (Jesaya 30:10) Ka go laela baporofeta ba botegago gore ba kgaotše go bolela “tša xo loka” goba therešo, go e na le moo ba bolele “tše bolêta” le “bofora” goba maaka, baetapele ba Juda ba bontšha gore ba nyaka go kweša ditsebe tša bona bose. Ba nyaka go retwa e sego go ahlolwa. Go ya ka pono ya bona, moporofeta le ge e le ofe yo a sa nyakego go porofeta go ya ka seo ba se ratago o swanetše go ‘lahla tsela, a tšwe mmileng.’ (Jesaya 30:11a) A ka upša a bolela dilo tše di kwešago tsebe bose goba a kgaotše go bolela ka mo go feletšego!

⁹ Baganetši ba Jesaya ba phegelela ka gore: “Le re khutšišê tšeo tša Mokxêthwa wa Isiraele!” (Jesaya 30:11b) Anke Jesaya a kgaotše go bolela ka leina la Jehofa “Mokxêthwa wa Isiraele”! Sereto se ka bosona se a ba befediša ka gobane ditekanyetšo tša Jehofa tše di phagamego di utolla boemo bja bona bjo bo nyatšegago. Jesaya o arabela bjang? O tsebatša gore: “Byale Yêna Mokxêthwa wa Isiraele ó re.” (Jesaya 30:12a) Jesaya o bolela ka ntle le tika-tiko ona mantšu ao baganetši ba gagwe ba sa ratego go a kwa. A ka se ke a tšhoga. A mohlala o mobotse gakaakang bakeng sa rena! Ge go tliwa tabeng ya go goeletša molaetša wa Modimo, Bakriste le ka mohla ga se ba swanela go kwanantšha. (Ditiro 5:27-29) Go swana le Jesaya, ba tšwela pele go goeletša gore: ‘Jehofa o itše’!

Mafelelo a Borabele

10, 11. Mafelelo a bofetogedi bja Juda e tla ba eng?

¹⁰ Juda e ganne lentšu la Modimo, ya holofela maaka gomme ya ithekga ka “karoxô.” (Jesaya 30:12b) Mafelelo e tla ba afe? Jehofa go e na le go tlogela boemo go ya kamoo setšhaba se nyakago ka gona, o tla dira gore setšhaba se se sa ba gona! Se se tla direga ka mo go sa letelwago le ka mo go feletšego bjalo ka ge Jesaya a gatelela ka seswantšho. Borabele bja setšhaba bo swana le “lebôtô le letelele le onexilexo, le le xêrêxaxo, le tl’o xo wa xôna-byale.” (Jesaya 30:13) Go fo etša ge go kokomoga mo go golago lebotong le letelele go tla dira gore leboto le we mafelelong, ka gona borabele bjo bo golago bja batho ba mehleng ya Jesaya bo tla dira gore setšhaba se we.

¹¹ Jesaya o bontšha go ba ga phedišo e tlago e feletšego ka seswantšho se sengwe: “Ó tlo ba phšatlaxanya bo-ka pitša ya letsopa, xe e phšatlwa è sa setšwe, xwa se šalê lekôpêlô la xo ka xokola mollô sebešong, le xe e le la xo xa meetse sedibeng.” (Jesaya 30:14) Go fedišwa ga Juda e tla ba mo go feletšego kudu moo go ka se šalego selo le ge e le sefe sa bohlokwa​—le ge e le lengeta le le lekanego go olela molora o fišago sebešong goba go ga meetse sedibeng. A mafelelo a lešago dihlong gakaakang! Phedišo e tlago ya bao ba rabelago malebana le borapedi bja therešo lehono e tla direga ka mo go sa letelwago le go ba e feletšego ka mo go swanago.​—Ba-Hebere 6:4-8; 2 Petro 2:1.

Taletšo ya Jehofa e a Ganwa

12. Setšhaba sa Juda se ka efoga phedišo bjang?

¹² Lega go le bjalo, go batheetši ba Jesaya phedišo ga se yeo e sa phemegego. Go na le tsela ya go e efoga. Moporofeta o hlalosa gore: “Mong’a bohle Morêna Mokxêthwa wa Isiraele o itše: Le tlo pholoxa xe Le ka boa, ’me la iketla; matla a lena ké xo ikhomolêla le xo holofêla.” (Jesaya 30:15a) Jehofa o ikemišeditše go phološa batho ba gagwe​—ge e ba ba bontšha tumelo ka go “iketla,” goba ba phema go leka go hwetša phološo ka go dira dikgwerano le batho le ka “xo ikhomolêla” goba go bontšha go bota matla a Modimo a šireletšago ka go se ineele poifong. Jesaya o botša setšhaba gore: “Fêla, Le xanne.”​—Jesaya 30:15b.

13. Baetapele ba Juda ba holofela eng, gomme na kholofelo e bjalo e a lokafatšwa?

¹³ Jesaya bjale o oketša ka gore: “La re: Aowa! Re tlo thšaba ka dipitsi! Byale Le tlo thšaba. La re: Re tlo namêla tše lebelô! Byale tše lebelô e tlo ba tša bao ba xo Le rakediša.” (Jesaya 30:16) Ba-Juda ba nagana gore dipitsi tša lebelo di tla ba phološa, go e na le Jehofa. (Doiteronomio 17:16; Diema 21:31) Lega go le bjalo, moporofeta o fetola ka gore kholofelo ya bona e tla ba lefeela ka gobane manaba a bona a tla ba hwetša. Gaešita le dipalo tše dikgolo di ka se ke tša ba thuša. “Ba sekete ba tlo thšaba mokxoši wa o tee; mokxoši wa ba bahlano o tlo Le thšabiša.” (Jesaya 30:17a) Madira a Juda a tla gakanega gomme a tšhaba ge a e-kwa mokgoši wa ba sego kae ba lenaba.a Mafelelong go tla šala mašaledi feela, a tla tlogelwa a nnoši “byalo ka serôtha nthleng ya thaba, byalo ka sefoka mo mmotong.” (Jesaya 30:17a) Ge Jerusalema e senywa ka 607 B.C.E., go ile gwa phologa mašaledi feela ka go dumelelana le boporofeta.​—Jeremia 25:8-11.

Khomotšo Nakong ya Kahlolo

14, 15. Ke khomotšo efe yeo mantšu a Jesaya 30:18 a e neago baagi ba Juda mehleng ya bogologolo le Bakriste ba therešo lehono?

¹⁴ Ge mantšu a a šišinyago kgopolo a sa dutše a kwala ditsebeng tša batheetši ba Jesaya, segalo sa molaetša wa gagwe se a fetoga. Tšhošetšo ya kotsi e šuthelela kholofetšo ya ditšhegofatšo. “Ké ka ’baka leo xe Morêna a sa fêle pelo, xore a bê a Le setše; ké ka ’baka leo xe a êma, xore a Le xauxêlê. Xobane Morêna ké Modimo wa molaô. Ba ba letetšexo Yêna e tlo ba ba mahlatse bohle.” (Jesaya 30:18) A mantšu a kgothatšago gakaakang! Jehofa ke Tate yo a nago le kwelobohloko yo a hlologelago go thuša bana ba gagwe. O thabela go bontšha kgaugelo.​—Psalme 103:13; Jesaya 55:7.

¹⁵ Mantšu a a beago pelo a šoma go mašaledi a ba-Juda ao a dumelelwago ka kgaugelo go phologa phedišo ya Jerusalema ka 607 B.C.E. le go ba sego kae bao ba boelago Nageng ya Kholofetšo ka 537 B.C.E. Lega go le bjalo, mantšu a moporofeta a bile a homotša Bakriste lehono. Re gopotšwa gore Jehofa o tla “êma” legatong la rena, a fediša lefase le le kgopo. Barapedi ba botegago ba ka kgodišega gore Jehofa​—“Modimo wa molaô”​—a ka se ke a dumelela lefase la Sathane go ba gona letšatši le tee go feta kamoo toka e nyakago ka gona. Ka gona, “ba ba letetšexo Yêna” ba na le lebaka le legolo la go thaba.

Jehofa o Homotša Batho ba Gagwe ka go Araba Dithapelo

16. Jehofa o homotša bjang bao ba nyemilego moko?

¹⁶ Lega go le bjalo, ba bangwe ba ka ikwa ba nyemile moko ka ge phološo e sa ka ya tla ka pela kamoo ba bego ba holofetše ka gona. (Diema 13:12; 2 Petro 3:9) Eka ba ka hwetša khomotšo mantšung a latelago a Jesaya ao a gatelelago seka se se kgethegilego sa semelo sa Jehofa. “Ka kxonthe, wene sethšaba sa Tsione O dutšexo fá Jerusalêma, Ò ka se hlwê o lla; ó tlo Xo xauxêla ruri; xe a kwa Ò mo llêla, ó tlo araba.” (Jesaya 30:19) Jesaya o hlalosa maikwelo a bonolo ka mantšu a ka go fetoga go tloga go “Le” ya bontši go temana 18 go ya go “wene” ya botee go temana 19. Ge Jehofa a homotša bao ba nyamilego, o swara motho yo mongwe le yo mongwe e le yo a ikemetšego. Bjalo ka Tate, ga a botšiše morwa yo a nyemilego moko gore, ‘Ke ka baka la’ng o sa tie bjalo ka ngwaneno?’ (Ba-Galatia 6:4) Go e na le moo, o theetša yo mongwe le yo mongwe ka kelohloko. Ge e le gabotse, “xe a kwa Ò mo llêla, ó tlo araba.” Ke mantšu a beago pelo gakaakang! Bao ba nyemilego moko ba ka matlafatšwa kudu ge e ba ba rapela Jehofa.​—Psalme 65:2.

E-kwa Lentšu la Modimo le Hlahlago ka go Bala Lentšu la Gagwe

17, 18. Jehofa o nea tlhahlo bjang gaešita le dinakong tše thata?

¹⁷ Ge Jesaya a dutše a tšwetša pele polelo ya gagwe, o gopotša batheetši ba gagwe gore masetla-pelo a tla tla. Batho ba tla newa “dijô tša mahlomola [le] . . . meetse a mahloko.” (Jesaya 30:20a) Masetla-pelo le kgatelelo tšeo di tlago go ba wela ge ba rakeletšwe di tla swana le senkgwa le meetse. Lega go le bjalo, Jehofa o ikemišeditše go hlakodiša ba dipelo tše di lokilego. “Molai [“Mohlahli yo Mogolo,” NW] wa lena a ka se hlwê à iphihla; mahlô a lena a tlo mmôna, Molai [“Mohlahli yo Mogolo,”] wa lena. Ditsêbê tša lena di tlo kwa ka nthaxo xa lena xe xo thwe: Tsela šé! Tšeang ka yôna! Le se fapoxêlê ka xo le letona le xe e le xo la ntsôxôšô!”​—Jesaya 30:20b, 21.b

¹⁸ Jehofa ke “Mohlahli yo Mogolo.” Ga go na morutiši yo a lekanago le yena. Ka gona, batho ba ka “mmôna” le go mo “kwa” bjang? Jehofa o ikutolla ka baporofeta bao mantšu a bona a ngwadilwego ka Beibeleng. (Amosi 3:6, 7) Lehono, ge barapedi ba botegago ba bala Beibele, go bjalo ka ge eka lentšu la Modimo leo le lego bjalo ka la tate le ba botša tsela yeo ba swanetšego go sepela ka yona le go ba kgothaletša go beakanya tsela ya bona ya boitshwaro e le gore ba sepele go yona. Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go theetša ka kelohloko ge Jehofa a bolela ka matlakala a Beibele le ka dikgatišo tše di theilwego Beibeleng tšeo di lokišeditšwego ke “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:45-47) Anke yo mongwe le yo mongwe a ineele go bala Beibele, ka gobane ‘ke bjona bophelo bja gagwe.’​—Doiteronomio 32:46, 47; Jesaya 48:17.

Naganišiša ka Ditšhegofatšo tša Bokamoso

19, 20. Ke ditšhegofatšo dife tšeo di boloketšwego bao ba arabelago lentšung la Mohlahli yo Mogolo?

¹⁹ Bao ba arabelago lentšung la Mohlahli yo Mogolo ba tla pšhatlaganya diswantšho tša bona tše di betlilwego, ba di lebelela e le makgapha. (Bala Jesaya 30:22.) Ka gona, batho bao ba arabelago ba tla thabela ditšhegofatšo tše di kgahlišago. Tše di hlaloswa ke Jesaya bjalo ka ge go ngwadilwe go Jesaya 30:23-26, e lego boporofeta bjo bo kgahlišago bja tsošološo bjo bo phethagalago la mathomo ge mašaledi a ba-Juda a boa bothopša ka 537 B.C.E. Lehono boporofeta bjo bo re thuša go bona ditšhegofatšo tše di kgahlišago tšeo Mesia a di tlišago paradeiseng ya moya gona bjale le go re thuša go bona Paradeise ya kgonthe e tlago.

²⁰ “Yêna ó tlo Le nea pula, ya na mašemong mo Le byetšexo dibyalô tša lena; ’me dijô di tšwaxo moo mašemong e tlo ba tše di hošaxo, e tlo ba makhura; mehleng yeo mehlape ya xaxo e tlo ba le phulô e ahlamilexo. ’Pholo le ’pôkôlô tša xo lema di tlo ja mabêlê a a nokilwexo, a a loditšwexo a fêfêrwa ka lesêlô.” (Jesaya 30:23, 24) Dijo tše ‘di khorišago le tša makhura’​—dijo tše di tletšego phepo​—e tla ba dijo tša motho tša ka mehla. Naga e tla tšweletša ka boati kudu moo gaešita le diphoofolo di tla holegago. Diruiwa di tla fepša ka “mabêlê, a a nokilwexo”​—e lego mabele a nago le tatso ao a boloketšwego dinako tša tlala. Dijo tše di bile di ‘feferilwe’​—e lego mogato woo ka tlwaelo o dirwago mabele ao a lokišetšwago go lewa ke batho. A ditaba tše di kgahlišago gakaakang tšeo Jesaya a di bolelago mo go bontšha go huma ga ditšhegofatšo tša Jehofa go batho ba botegago!

21. Hlalosa go felela ga ditšhegofatšo tše di tlago.

²¹ “Xo tlo ba le dinokana di êlaxo meetse dithabeng tše di telele le mo mebotong e mexolo yohle.” (Jesaya 30:25b)c Jesaya o nea tlhaloso e swanetšego e gatelelago go ba ga ditšhegofatšo tša Jehofa tše di feletšego. Go ka se be le tlhaelelo ya meetse​—e lego sedirišwa sa bohlokwa seo se ka se kego sa elela melaleng feela, eupša se tla elela le thabeng e nngwe le e nngwe gaešita le “dithabeng tše di telele le mo mebotong e mexolo yohle.” Ee, tlala e tla ba selo sa nakong e fetilego. (Psalme 72:16) Go feta moo, tlhokomelo ya moporofeta e fetela dilong tše di phagamego le go feta dithaba. “’Me seetša sa kxwedi se tlo swana le sa letšatši; seetša sa letšatši se tlo ba sa matšatši a šupaxo mehleng yeo, xe Morêna a tlo fapa thôbêxô ya sethšaba s’axwe, xe a tlo tlêmêlêla dinthô tša sôna.” (Jesaya 30:26) A seremo se se thabišago gakaakang sa boporofeta bjo bjo bo kgahlišago! Letago la Modimo le tla phadima ka phadimo ya lona ka moka. Ditšhegofatšo tšeo di boloketšwego barapedi ba botegago ba Modimo di tla fetiša kgole​—ka makga a šupa​—selo le ge e le sefe seo ba kilego ba se bona pele.

Kahlolo le Lethabo

22. Go fapana le ditšhegofatšo tšeo di tla tlelago ba botegago, ke eng seo Jehofa a se boloketšego ba kgopo?

²² Segalo sa molaetša wa Jesaya se fetoga gape. O bolela bjalo ka ge eka o nyaka go goga tlhokomelo ya batheetši ba gagwe ka gore: “Bônang, Morêna Yêna Mong wa ’ina, ó tla kua kxolê; boxale by’axwe bo a tuka, ké mokubêxô o moxolo; melomo ya xaxwe e tletše kxalefô; leleme la xaxwe ké mollô wo o thšumaxo.” (Jesaya 30:27) Go fihla bokgoleng bjo, Jehofa o emetše kgole a dumelela manaba a batho ba gagwe gore a latele tsela ya ona. Bjale o a batamela​—bjalo ka ledimo le le batamelago le sa arošwe​—go phetha kahlolo. “Mohêmô wa xaxwe ó etša mafula a noka a xómaxo ka moxôlô. Ò lotša dithšaba ka lesêlô la xo šwalalanya; dilete ó di swere ka moxala wo o timetšaxo.” (Jesaya 30:28) Manaba a batho ba Modimo a tla dikanetšwa ke “mafula a noka,” a šikinywa o šoro “ka lesêlô” gomme a laolwa ka “moxala.” A tla fedišwa.

23. Ke eng seo se tlišetšago Bakriste “lethabô la dipelo” lehono?

²³ Segalo sa Jesaya se fetoga gape ge a dutše a hlalosa boemo bjo bo thabišago bja barapedi ba botegago bao ka letšatši le lengwe ba tla boelago nageng ya gabo bona. “’Me lena Le tlo ba ba xo hlaba sefela se etšaxo sa bošexo xò binwa monyanya; xo tlo ba le lethabô la dipelo le kakaxo la baletši ba dinaka bà e-ya thabeng ya Morêna, Lentsweng la Isiraele.” (Jesaya 30:29) Lehono Bakriste ba therešo ba ba le “lethabô la dipelo” le le swanago ge ba nagana ka kahlolo ya lefase la Sathane; tšhireletšo yeo ba e newago ke Jehofa, “Lentswê la xo re phološa,” le ditšhegofatšo tša Mmušo tše di tlago.​—Psalme 95:1.

24, 25. Boporofeta bja Jesaya bo gatelela bjang go ba ga kgonthe ga kahlolo e tlago ya Asiria?

²⁴ Ka morago ga tlhaloso ye ya lethabo, Jesaya o boela sehlogong sa kahlolo gomme o tsebiša yo a galefelwago ke Modimo. “Morêna ó tlo kwatša Lentšu la borêna by’axwe, a bônatša le xo akalala xa seatla s’axwe ka boxale bya sekxôrô le ka kxabo e thšumaxo, le ka mafulá, le ka ditimo, le ka mafsika a sefakô. Xobane Asuri ó tlo thšoxa Lentšu la Morêna, xe a mo itia ka molamo.” (Jesaya 30:30, 31) Ka tlhaloso ye e kwagalago, Jesaya o gatelela go ba ga kgonthe ga kahlolo ya Modimo go Asiria. Ge e le gabotse, Asiria e ema pele ga Modimo gomme e a thothomela ge e bona “xo akalala xa seatla” sa gagwe sa kahlolo.

²⁵ Moporofeta o tšwela pele ka gore: “Mo xo fêla, mo xo tl’o xo feta molamó woo wa tefetšô ye Morêna a mo tlêlaxo ka yôna, xo tlo lla moropa le diletšô, xe a hlabana naê’ à o akalatša. Xobane bothšumêlô [“Thofethe,” NW] bo lokišitšwe kxalê, bo beetšwe le yôna kxoši; ké sekoti, se ahlame, ké moolo wa dikxong tše ntši, tše di tl’o xo xotetšwa ke mohêmô wa Morêna, ka mollô o elaxo wa thsêbêla.” (Jesaya 30:32, 33) Thofethe yeo e lego Moeding wa Hinomo, e dirišwa mo e le lefelo la seswantšhetšo le le tukago mollo. Ka go bontšha gore Asiria e tla felela moo, Jesaya o gatelela phedišo ya tšhoganetšo le e feletšego yeo e tla tlelago setšhaba seo.​—Bapiša le 2 Dikxoši 23:10.

26. (a) Dikgoeletšo tša Jehofa malebana le Asiria di šoma bjang mehleng yeno? (b) Bakriste ba dula ba letetše Jehofa bjang lehono?

²⁶ Gaešita le ge molaetša wo wa kahlolo o lebišitšwe go Asiria, bohlokwa bja boporofeta bja Jesaya bo tšwela pele. (Ba-Roma 15:4) Ge go bolelwa ka mokgwa wa seswantšhetšo, Jehofa o tla tla gape a e-tšwa kgole bakeng sa go gogola, go šišinya le go laola ka dikgwega bao ba gatelelago batho ba gagwe. (Hesekiele 38:18-23; 2 Petro 3:7; Kutollo 19:11-21) Eka letšatši leo le ka tla ka pela! Go sa dutše go le bjalo, Bakriste ba letile letšatši la phološo ka phišego. Ba hwetša matla ka go nagana ka mantšu a kwagalago ao a ngwadilwego go Jesaya kgaolo 30. Mantšu a a kgothaletša bahlanka ba Modimo go lebelela tokelo ya go rapela e le ya bohlokwa, go ineela go ithuteng Beibele le go naganišiša ka ditšhegofatšo tša Mmušo tšeo di tlago. (Psalme 42:1, 2; Diema 2:1-6; Ba-Roma 12:12) Ka go rialo mantšu a Jesaya a re thuša ka moka ga rena gore re dule re letetše Jehofa.

[Mengwalo ya ka tlase]

[Caption on page 305]

Mehleng ya Moše, ba-Isiraele ba ile ba tšwa Egipita. Mehleng ya Jesaya, Juda e leba Egipita bakeng sa thušo

[Caption on page 311]

“Xo tlo ba le dinokana di êlaxo meetse . . . mo mebotong e mexolo yohle”

[Caption on page 312]

Jehofa o tla tla ‘ka bogale bja gagwe le ka mokubego o mogolo’