Go Katanela Go Ba “Modiri E A Se Naxo Bosodi”
KA GE GO ANEGA ANDRÉ SOPPA
Ntwa ya II ya Lefase e be e kgatlampana gomme e tliša tšhollo ya madi le tlalelo tše di sa hlalosegego. Ka ge ke be ke le tshebi ya Madira a Dikepe a Jeremane ao a bego a le kgaufsi le Narvik, Norway ke ile ka kgona go bona ka mahlo sehlogo sa motho go yo mongwe. Bošego ge ke khutile meeding ya ka gare ga dithaba, botse bjo bo phagametšego lefase bja dietša tša ka leboa bo be bo ntira gore ke naganišiše ka mo go tseneletšego ka bophelo. Ke be ke kgodišegile gore Modimo yo a hlodilego dilo tše bjalo o be a ka se ikarabele bakeng sa bogafsi bja ntwa.
KE BELEGWE ka 1923 motsaneng wa Lassoth (wo bjale o lego Poland), kgaufsi le mollwane wa Czechoslovakia gomme ka golela lapeng la go topa tša fase leo le bego le phela ka go lema. Batswadi ba-ka e be e le Makatholika a mafolofolo gomme bodumedi bo be bo kgatha tema e kgolo maphelong a rena. Lega go le bjalo, ke ile ka thoma go ba le dipelaelo ka bodumedi bja-ka ke sa le yo monyenyane. Go be go e-na le malapa a mararo a Maprotestanta motsaneng wa rena, gomme a be a swarwa ka kgethollo ke setšhaba sa Makatholika. Ke be ke sa kgone go kwešiša lebaka leo ka lona go bego go swanetše go ba bjalo. Sekolong re be re rutwa katikasema. Eupša letšatšing le lengwe ge ke be ke kgopela moruti gore a hlalose Boraro botee, karabo yeo ke ilego ka e hwetša e bile go otlwa ka dikgati tše lesome. Lega go le bjalo, selo se se ilego sa direga ge ke be ke e-na le nywaga e 17 ke sona se ilego sa tiiša go lahlegelwa ga-ka ke kholofelo ka kereke. Rakgolo le makgolo ba ile ba hwa ka go latelana ka kgwedi gomme mma o be a se na tšhelete e lekanego bakeng sa go lefela ditirelo tše pedi tša kereke tša poloko. Ka gona o ile a kgopela moruti ge e ba a be a ka mo lefa ka morago. Karabo ya gagwe e ile ya ba gore: “Batswadi ba gago ba be ba e-na le dilo tše itšego, na ga go bjalo? Di rekiše gomme o diriše tšhelete bakeng sa poloko.”
Nywaga e sego kae pele ga moo ka morago ga ge Hitler a tšere mmušo ka 1933, re be re se sa hlwa re dumeletšwe go bolela Sepoliši; re be re swanetše go bolela Sejeremane. Bao ba bego ba gana goba ba sa kgone go ithuta Sejeremane ba be ba timelela ganyenyane-ganyenyane—re ile ra tla ra botšwa ka morago gore ba be ba romelwa dikampeng tša tshwenyo. Gaešita le leina la motsana wa gabo rena le ile la fetošetšwa leineng la Sejeremane, Grünfliess. Ke ile ka tlogela sekolo ge ke be ke e-na le nywaga e 14 gomme ka ba le bothata bja go hwetša mošomo ka ge ke be ke se mokgatlong wa Hitler wa Bafsa. Lega go le bjalo, mafelelong ke ile ka thwalwa ke le moithuti-modiro wa tša go rula ditšhipi. Gatee-tee ge ntwa e thoma, Hitler le madira a Jeremane ba be ba rapelelwa ka kerekeng. Ke be ke ipotšiša ge e ba dithapelo tše swanago tša go rapelela phenyo di be di rapelwa ka lehlakoreng le lengwe.
Go Hlankela Madireng a Dikepe a Jeremane
Ka December 1941, ke ile ka saenela go tsena Madireng a Dikepe a Jeremane gomme mathomong a 1942 ka romelwa lebopong la Norway gore ke yo hlankela sekepeng sa dihlodi. Re be re abetšwe modiro wa go felegetša magareng ga Trondheim le Oslo, re felegetša dikepe tšeo di bego di rwele madira, dibetša goba merwalo. Ke nakong ya ge ke be ke le lewatleng mo ke ilego ka topa ka tsebe bathadiši ba babedi ba bolela ka bofelo bja lefase bjalo ka ge go boletšwe e sa le pele ka Beibeleng. Gaešita le ge ba be ba boifa go bolela phatlalatša, ba ile ba mpotša gore batswadi ba bona ba be ba kopanela le Dihlatse tša Jehofa eupša gore bona ba be ba se ba latela mohlala wa bona. Le e be e le lekga la pele ge ke be ke e-kwa ka Dihlatse tša Jehofa.
Ge ntwa e fela, re ile ra golegwa ke madira a Brithania gomme ra gafelwa ma-Amerika gore re bušetšwe morago Jeremane. Ba bangwe ba rena bao bjale magae a bona a bego a le ka karolong ya Soviet ba ile ba romelwa kampeng ya kgolego Liévin ka leboa la Fora, gore re šome meepong ya malahla. E be e le ka August 1945. Ke gopola ke be ke botšiša yo mongwe wa bahlapetši ba-ka ba Fora gore bodumedi bja gagwe e be e le bofe. O ile a araba ka gore: “Katholika.” Ka ge le nna ke be ke le Mokatholika ke ile ka mmotšiša gore na re be re dirane’ng? Karabo ya gagwe e bile gore: “Ga go mohola wa go leka go kwešiša. E fo ba tsela yeo go lego ka yona.” Gore batho ba bodumedi bjo bo swanago ba lwe gomme ba bolayane e be e le mo go se nago tlhaologanyo go nna.
Lehlasedi la Seetša Moepong wa Malahla
Letšatšing la-ka la mathomo moepong ge ke be ke e-na le bašomi ba moepong ba lefelong leo, motho yo mongwe yo a bitšwago Evans Emiot o ile a nngwathela disangwetši tša gagwe. Ka matswalo o be a e-tšwa Ohio, United States gomme o be a dutše Fora ka nywaga e mmalwa. O ile a mpotša ka lefase leo go bego go ka se sa ba le ntwa go lona. Boemo bja gagwe bja kgopolo bja botho bo ile bja mmakatša. O be a se a ntlhoya gaešita le ge ke le Mojeremane gomme yena e le mo-Amerika. Ga se ra ka ra hlwa re kopana gape go fihla mathomong a 1948 ge a be a nnea pukwana e bitšwago “The Prince of Peace.” Ke gona mo mafelelong ke ilego ka ithuta ka Modimo wa go loka yo a hloilego ntwa—e lego Modimo yo ke ilego ka nagana ka yena ge ke be ke lebeletše dietša tša ka leboa. Ke ile ka ikemišetša go nyaka bodumedi bjo bo bego bo ruta se. Eupša ka ge Evans a be a šoma karolong e nngwe ya moepo, ke be ke sa kgone go ikopanya le yena. Ke ile ka tšama ke e-ya le dihlopha ka moka tše fapa-fapanego tša bodumedi ka kampeng ya kgolego ke botšiša ge e ba ba be ba tseba se sengwe ka pukwana yeo eupša gwa se thuše selo.
Mafelelong ka April 1948, ke ile ka lokollwa kampeng ya kgolego gomme ka šoma ke lokologile. Sontaga se se latetšego ke ile ka makatšwa ke go kwa tšhipi e lla tseleng. Ke ile ka thaba gakaakang ge ke be ke bona Evans! O be a e-na le sehlopha sa Dihlatse tša Jehofa ba phathakgile dipampiri tša go phathakgwa tšeo di bego di tsebatša sehlogo sa polelo ya phatlalatša. Hlatse yeo e bego e letša tšhipi e be e le Marceau Leroy yo gabjale e lego setho sa Komiti ya Lekala Fora. Ke ile ka tsebišwa Mopoliši yo a bolelago Sejeremane yo a bitšwago Joseph Kulczak yo a ilego a tlaišwa dikampeng tša tshwenyo bakeng sa tumelo ya gagwe. O ile a ntaletša gore ke tle sebokeng mantšiboeng ao. Ke be ke sa kwešiše bogolo bja seo se bego se bolelwa eupša ge bohle bao ba bego ba le gona ba be ba emiša diatla tša bona, ke ile ka botšiša motho yo a bego a le kgaufsi le nna gore ke ka baka la’ng ba be ba dira bjalo. “Ke bao ba ka yago Dunkerque bekeng e tlago bakeng sa boboledi.” Ke ile ka botšiša gore: “Na nka tla?” Karabo ya ba gore: “Gabotse!” Ka gona Sontaga se se latetšego ke ile ka dira boboledi ka ntlo le ntlo. Gaešita le ge e be e se bohle bao re bego re kopana le bona bao ba bego ba re amogela, ke ile ka ipshina ka se gomme go se go ye kae ke be ke dira boboledi ka mehla.
Go Ithuta go Laola Kgalefo Ya-ka
Kapejana ka morago ga moo, Dihlatse di ile tša thoma go dira boboledi meagong ya bodulo ya mašole moo bagolegwa ba lokolotšwego ba Majeremane ba bego ba dula gona. Se se be se se bonolo go nna ka gobane ke be ke tsebja moo ka baka la go galefa ga-ka o šoro. Ge motho a be a sa nyake go ntšeela hlogong ke be ke tla mo tšhošetša ka gore: “Ge o sa hlokomele, go tla senyega.” Nakong e nngwe ge ke be ke šoma moepong ke ile ka ba ka betha yo mongwe yo a bego a kwera Jehofa ka letswele.
Lega go le bjalo, ke ile ka kgona go dira diphetogo semelong sa-ka ka thušo ya Jehofa. Letšatšing le lengwe ge re be re dira boboledi mo madulong a a mašole, sehlopha sa banna ba matagwa se be se tshwenya ba bangwe ba Dihlatse. Ka ge ba be ba tseba gore ke akgofela go galefa, banabešo bao ke bego ke e-na le bona ba ile ba leka go nthibela gore ke se tsene ditaba gare, eupša yo mongwe wa banna o ile a gwanta a ntebile gomme a thoma go apola baki. Ke ile ka fologa paesekele ya-ka, ka mo nea yona gore a e sware gomme ka tsenya diatla ka potleng. O ile a makatšwa kudu ke se mo a ilego a ba a theetša se ke bego ke se bolela. Ke ile ka mmotša gore a ye gae a ye go robala ke moka a tle polelong ya phatlalatša. Gwa ba bjalo, ka 3:00 p.m. o be a le gona! Mafelelong ba e nyakilego go ba ba 20 ba bao e bego e le bagolegwa ba ile ba amogela molaetša. Ge e le nna ke ile ka kolobetšwa ka September 1948.
Lenaneo le le Tletšego Eupša e le le Putsago
Ke ile ka newa boikarabelo bja go hlokomela mašemo ao re bego re swanetše go dira boboledi go ona le bja go hwetša mafelo ao re bego re ka swarela dipolelo tša phatlalatša gona. Go dira se, ka dinako tše dingwe ke be ke sepela dikhilomithara tše 50 ka thuthuthu ya-ka e nyenyane pele ke e-ya go šoma tšhifi ya mafelelo moepong. Ke moka mafelo-bekeng re be re e-ya tšhemong ka pese gomme re fološa bagoeledi ba babedi goba ba bane gotee le seboledi. Ditoropong tše dikgolo, ge re be re hwetša lefelo le le loketšego re be re hlatlaganya disutukheise tša rena gore re di diriše e le sethala sa seboledi. Gantši re be re phathakga dipampiri tša go phathakgwa gore re tsebagatše sehlogo sa polelo ya phatlalatša yeo re bego re laleletša batho go yona.
E be e le ka 1951 ge ke be ke gahlana le Jeannette Chauffour yo e lego Hlatse yeo e bego e e-tšwa Reims. Re ile ra ratana re sa thoma go bonana, gomme ngwaga ka morago ga moo, ka May 17, 1952 ra nyalana. Re ile ra hudugela Pecquencourt, e lego toropo ye e nago le meepo kgaufsi le Douai. Lega go le bjalo, go se go ye kae ke ile ka thoma go se ipshine mmeleng. Ke ile ka hwetšwa ke e-na le silicosis, e lego bolwetši bja go hema bjo bo bakwago ke go šoma meepong, eupša ke be ke sa kgone go hwetša mošomo le ge e le ofe. Ka gona, ge ka 1955 kopanong ya ditšhaba-tšhaba ya Nuremberg, Jeremane, re be re kgopelwa gore re thuše phuthego e nyenyane ya Kehl, e lego torotswana ya diintaseteri nokeng ya Rhine, re be re lokologile go ka hudugela moo. Nakong yeo, go be go e-na le bagoeledi ba 45 feela phuthegong. Nywageng e šupilego e latetšego yeo re ilego ra šoma le phuthego ye ka yona, palo ya bagoeledi e oketšegile go ya go 95.
Ditokelo tše di Oketšegilego tša Tirelo
Ka ge re be re bona gore phuthego e be e tiile, re ile ra kgopela Mokgatlo kabelo ya go ya Fora re le babulamadibogo ba kgethegilego. Se se ilego sa re makatša kudu ke gore re ile ra abelwa go ya Paris. Dikgwedi tše seswai tše re di feditšego moo di be di tletše ka lethabo le legolo. Nna le Jeannette re ile ra ba le tokelo ya go swara dithuto tše 42 tša Beibele ka bobedi bja rena. Ba bahlano ba barutwana ba rena ba ile ba kolobetšwa ge re be re dula moo, gomme ba bangwe ba 11 ba ile ba amogela therešo ka go morago ga moo.
Ka ge re be re dula Latin Quarter gantši re be re gahlana le baprofesara ba go tšwa Sorbonne. Moprofesara wa filosofi yo a bego a rotše modiro yo a bego a fodiša ka tumelo o ile a ithuta Beibele gomme mafelelong a ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Letšatšing le lengwe ke ile ka thoma poledišano ya Beibele le moentšineare wa tša meago yo a bego a dirišana kudu le barutiši ba ma-Jesuit. O ile a tla bodulong bja rena ka iri ya boraro thapama gomme a sepela ka iri ya lesome bošegong bjoo. Se se ilego sa re makatša ke gore ka morago ga iri le seripa o be a boile gape. O be a boledišane le mo-Jesuit yo a ilego a palelwa ke go araba dipotšišo tša gagwe mabapi le boporofeta bja Beibele. Ka iri ya pele mesong, o ile a ya gae gomme ka iri ya bošupa ke ge a šetše a boile. Ge nako e dutše e e-ya le yena e ile ya ba yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Go nyorelwa therešo mo go bjalo e bile kgothatšo e kgolo go nna le mosadi wa-ka.
Ka morago ga go hlankela Paris, ke ile ka laleletšwa gore ke hlankele ke le molebeledi wa mosepedi bohlabela bja Fora. E be e tloga e le mo go thabišago go rena go etela diphuthego tšeo di bolelago Sefora le Sejeremane, re matlafatša banababo rena. Ge re be re etetše phuthego ya Rombas, Lorraine, ke ile ka gahlana le Stanislas Ambroszczak. E be e le Mopoliši yo a ilego a hlankela Madireng a Mohlakanelwa a go lwela ka meetseng nakong ya ntwa gomme o be a ile a hlabana lewatleng la Norway. Re be re le ka mahlakoreng a lwantšhanago ge re be re sesa mawatleng a tee. Bjale re be re le barwarre re hlankela Modimo wa rena Jehofa gotee. Tiragalong e nngwe kopanong ya Paris, ke ile ka bona motho yo mongwe yo ke bego ke mo tseba. E be e le molaodi wa kampa yeo ke bego ke le mogolegwa go yona ka leboa la Fora. Re be re thabetše gakaakang go šoma gotee kopanong! Ao ke matla a Lentšu la Modimo, le fetoša bao e bego e le manaba pele gore e be barwarre le bagwera ba kgaufsi!
Ka manyami, ka morago ga nywaga e 14 ke le modirong wa bosepedi, ke ile ka swanelwa ke go kgaotša ka baka la bophelo bjo bo bego bo fokola bja mmele. Lega go le bjalo, nna le mosadi wa-ka re be re ikemišeditše go tšwela pele re hlankela Jehofa ka mo re ka kgonago ka gona. Ka gona re ile ra hwetša madulo le mošomo toropong ya Mulhouse, ka bohlabela bja Fora gomme ra ba babulamadibogo (baebangedi ba nako e tletšego).
Lethabo le lengwe le legolo leo ke bilego le lona go theoša le nywaga e bile go ba le karolo ga-ka go ageng Diholo tša Mmušo. Ka 1985 ke ile ka kgopelwa gore ke rulaganye sehlopha sa baagi bakeng sa bohlabela bja Fora. Ka go diriša bašomi ba diatla ba nago le bokgoni le ka go tlwaetša baithapi ba ikemišeditšego, re ile ra kgona go bopa sehlopha seo se tšerego karolo go ageng goba go mpshafatšeng diholo tše fetago 80, re di dira gore di swanelegele borapedi bja Jehofa. Le gona ka 1993 ke ile ka thaba gakaakang go šoma go ageng Holo ya Kopano le Diholo tša Mmušo tše hlano French Guiana, Amerika Borwa!
Go Gatela Pele go sa Šetšwe Meleko
Nka bolela ke sa belaele gore nywageng e 50 e fetilego ya modiro wa pušo ya Modimo, bophelo bja-ka bo tladitšwe ka lethabo le legolo le ditokelo tša tirelo. Ka manyami, ka December 1995, mosadi wa-ka yo a rategago yo ke feditšego nywaga e 43 le yena o ile a hwa. Mola ye e be e le nako ya manyami a magolo—gomme le lehono ke sa dutše ke lla—Jehofa o nnea matla, gomme banabešo le dikgaetšedi ba moya ba nneile lerato le thekgo tšeo ka tsela e itšego di fokotšago bohloko ge nako e dutše e feta.
Ke sa gopola gabotse mantšu a ngwanabo rena yo a tloditšwego kopanong ya Munich, Jeremane ka 1963. O ile a re: “André, o se ke wa lebelela ka go la ntsogošo goba la go ja. Banababo rena dikampeng tša tshwenyo ba fetile ditekong. Bjalo go šetše rena gore re tšweleng pele. Ga se ra swanela go ikwela bohloko le ka mohla. Ka gona gatela pele!” Ke ile ka dula ke beile se ka kgopolong. Bjale ka ge ke sa kgone go dira go gontši ka baka la go se phele gabotse mmeleng le go tšofala, mantšu a hwetšwago go Ba-Hebere 6:10 ke mothopo wa khomotšo ka mehla go nna: “Modimo xa a bebe motho, xa a lebale medirô ya lena, le leratô le Le itapišitšexo ka lôna ’ineng la xaxwe.” Ee, go šoma tirelong ya Jehofa ke tokelo e kgolo kudu yeo motho le ge e le ofe a ka bago le yona. Nywageng e 50 e fetilego pakane ya-ka e be e le go ba “modiri e a se naxo bosodi” e bile e sa dutše e le yona.—2 Timotheo 2:15.
[Seswantšho go letlakala 22]
Mohuta wa sekepe se ke bego ke hlankela go sona meeding ya Norway
[Seswantšho go letlakala 23]
Go dira boboledi ka paesekele ka leboa la Fora
[Seswantšho go letlakala 23]
Disutukheise tše di hlatlagantšwego di be di direla seboledi sethalana bakeng sa polelo ya phatlalatša
[Seswantšho go letlakala 24]
Ke e-na le mosadi wa-ka, Jeannette, monyanyeng wa rena wa lenyalo ka 1952