Go Tutueletšwa go Hlankela

KE ENG seo se ka tutuetšago dihlopha tše 24 tša banyalani ba ba lego gare-gare ga bophelo bja bona go tlogela malapa a gabo bona, bagwera le ditikologo tšeo ba di tlwaetšego go ya go ba baromiwa dinageng dišele? Ke ka baka la’ng ba ka thabela go ya mafelong a bjalo ka Papua New Guinea le Taiwan, gotee le dinageng tša Afrika le tša Latin-America? Na e ka ba lerato la go rata go sepela le dinaga? Aowa. Go e-na le moo, ba tutuetšwa ke lerato la kgonthe la go rata Modimo le moagišani.​—Mateo 22:37-39.

Batho ba ke bomang? Ke dialoga tša sehlopha sa bo-109 sa Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead. Ka Mokibelo, September 9, 2000, batho ba 5 198 ba ile ba kgobokana Lefelong la Thuto la Watchtower​—leo le lego Patterson, New York​—le mafelong ao a kgokagantšwego ka sathalaete bakeng sa go theetša keletšo e lerato yeo e ka thušago dialoga go ba baromiwa ba atlegilego.

Modula-setulo wa lenaneo e be e le Stephen Lett, e lego setho sa Komiti ya go Ruta ya Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa. O ile a hlama mantšu a gagwe a go bula go Mateo 5:13, “Lena Le letswai la lefase.” Ngwanabo rena Lett o ile a hlalosa gore mantšu a Jesu ka kgonthe a swanetše barutwana bao ba alogago. Ka mohlala, letswai le kgona go tsefiša dilo. Ka gona, ka modiro wa bona o mafolofolo wa boboledi, baromiwa le bona ba etša letswai ka tsela ya seswantšhetšo.

Kgothatšo ya Taelano

Ke moka Ngwanabo rena Lett o ile a rola bahlanka ba bangwe ba Jehofa ba nako e telele bao ba ilego ba nea dipolelo tša Mangwalo tše kopana eupša e le tše matla. Wa mathomo e be e le John Wischuk, yo a hlankelago Lefapheng la Bongwadi. Sehlogo sa gagwe se se rego, “Psalme e Kopana go Tšohle e Godiša Moya wa Boromiwa,” se be se theilwe go Psalme 117. Lehono, lefaseng ka bophara go nyakega gore go newe bohlatse go “dithšaba” le “merafô” mabapi le Jehofa le Mmušo wa gagwe. Barutwana ba ile ba kgothaletšwa go phethagatša seo Psalme 117 e se bolelago ka go kgothaletša ba bangwe go ‘reta Morena.’

Ke moka modula-setulo o ile a rola Guy Pierce wa Sehlopha se Bušago. O ile a bolela ka taba e rego, “E-ba yo a Feto-fetogago le Maemo, Fela o le yo a Tiilego.” Lentšu la Modimo le tiile. Jehofa Modimo o bitšwa Lefsika (NW) go Doiteronomio 32:4, lega go le bjalo Lentšu la gagwe le dumelela go feto-fetoga le maemo ka gore le ile la ngwalelwa dihlopha tša maleme ka moka le ditšo​—ee, la ngwalelwa batho ka moka. Barutwana ba ile ba kgothaletšwa gore ba bolele Lentšu la Modimo, ba dumelele molaetša wa lona gore o kgome dipelo tša batho le matswalo a bona. (2 Ba-Korinthe 4:2) Ngwanabo rena Pierce o kgothaditše gore: “O eme ka go tia bakeng sa melao ya motheo e lokilego, eupša o be yo a feto-fetogago le maemo. O se ke wa tšeela fase bao ba lego kabelong ya gago ka gobane setšo sa bona e le seo se fapanego.”

Karl Adams, e lego yo mongwe wa bahlahli ba Gilead, yo a bego a dutše a hlankela ntlong-kgolo ya lefase ka nywaga e obelelago e 53, o ile a bolela ka sehlogo seo se šišinyago kgopolo seo se rego “O tla ya Kae ge o Tloga mo?” Ke therešo gore dihlopha tše 24 tša banyalani di amogetše dikabelo tša boromiwa dinageng tše 20 tše fapanego go dikologa lefase, eupša potšišo ye e ile ya rotošwa, Ge o šetše o le moo gomme o e bone, ke eng seo o tlago go se dira? Re phela lefaseng leo le nago le moya wa go se dudišege. Batho ba nyaka go ya mafelong a mafsa le go dira dilo tše difsa ka maiteko a go ithabiša. Ka lehlakoreng le lengwe, barutwana ba amogetše kabelo e tšwago go Jehofa go ya lefelong leo a nyakago ba e-ya go hlokomela “dinku” tša gagwe ka ntle le boithati. Ga se ba swanela go swana le bao Isiraeleng ya bogologolo ba ilego ba lahlegelwa ke tokelo ya go dirišwa ke Jehofa go šegofatša batho ka moka ka lebaka la boithati. Go e na le moo, ba swanetše go ekiša Jesu Kriste, yoo ka mehla a dirilego thato ya Tatagwe ka go hloka boithati le yo a bego a e-kwa maemong ka moka ao a bego a lebeletšana le ona.​—Johane 8:29; 10:16.

“Lebelela Dilo tše di Tseneletšego tša Modimo e le tša Bohlokwa” e be e le sehlogo sa Wallace Liverance, e lego mongwadiši wa Sekolo sa Gilead. Mangwalo a swantšha Lentšu la Modimo leboelela le mahumo, mabje a bohlokwa, ditšhipi tše bohlokwa le dilo tšeo e lego tša theko ya godimo le tšeo di tsongwago kudu. Diema 2:1-5 e bontšha gore, gore re hwetše ‘tsebo ya Modimo,’ re swanetše go e tsoma bjalo ka “’humô le le fihlilwexo.” Seboledi se ile sa kgothaletša barutwana go tšwela pele ba epa dilong tšeo di tseneletšego tša Modimo ge ba hlankela dikabelong tša bona tše difsa. Ngwanabo rena Liverance o ile a re: “Se ke seo se šomago, ka gobane se aga tumelo le go bota Jehofa gomme se tla tiiša boikemišetšo bja gago bja go kgomarela kabelong ya gago. Se tla go thuša go bolela ka kgodišego le go ba morutiši yo a atlegago kudu ge o dutše o hlalosetša ba bangwe merero ya Modimo.”

Mohlahli yo mongwe wa Sekolo sa Gilead o ile a bolela kamoo Jehofa a šegofaditšego tirelo ya tšhemo ya barutwana dikgweding tše hlano tšeo di fetilego, a hlalosa se ka go diriša boemo bjo bo swanago le bja ka klaseng. Lawrence Bowen o ile a šupa mantšu a moapostola Paulo a lego go Ditiro 20:20 mabapi le bodiredi bja gagwe bja phatlalatša kua Efeso, a bontšha gore Paulo o ile a diriša ka mo go holago dibaka ka moka bakeng sa go nea bohlatse. Diphihlelo tša barutwana di bontšhitše gore, bjalo ka moapostola Paulo, bao ba tutuetšwago ke lerato la go rata Modimo le moagišani mehleng ya rena le ka mohla ga ba tlogele go bolela therešo le go dira gore matla a Lentšu la Modimo a šome go ba bangwe. Se se feleletša ka ditšhegofatšo tše humilego tša Jehofa.

Go Bolela Bao ba Nago le Phihlelo

Lebakeng la ge ba tsena sekolo, barutwana ba sehlopheng se sa Gilead ba hotšwe kudu ke go ba gotee le ditho tša Dikomiti tša Makala tše di tšwago dinageng tše 23, tšeo le tšona di bego di le Lefelong la Thuto la Patterson bakeng sa tlwaetšo e kgethegilego. Leon Weaver le Merton Campbell ba Lefapha la Tirelo ba ile ba swara dipoledišano le ditho tše fapa-fapanego tša Dikomiti tša Makala, tšeo tše dingwe tša tšona le tšona e bego e le dialoga tša Gilead. E be e le mo go kgothatšago go barutwana le malapa a gabo bona gotee le bagwera go kwa go tšwa go baromiwa ba bao ba nago le phihlelo.

Keletšo e yago go sehlopha se alogago bakeng sa go ba thuša go tlwaelana le dikabelo tša bona tše šele e be e akaretša mantšu a bjalo ka a: “E-bang le kgopolo e nepagetšego. Ge e ba o bona selo se itšego e lego se šele kudu go wena goba seo o sa se kwešišego, o se ke wa langwa. Ithekge ka Jehofa”; “ithute go thabela seo se lego gona, gomme o holofele gore Jehofa o tla go nea dinyakwa tša bophelo.” Ditlhaloso tše dingwe di ile tša lebiša tlhokomelo go thušeng barutwana go boloka lethabo dikabelong tša bona. Dipolelo tše mmalwa e bile tše: “O se ke wa bapiša kabelo ya gago le lefelo leo o tšwago go lona”; “ithute leleme la lefelong leo, le go le bolela gabotse e le gore o ka boledišana le batho”; “ithute metlwae le setšo sa batho, ka gobane se se tla go thuša go kgomarela kabelong ya gago.” Dipolelo tše di kgothaditše baromiwa ba bafsa kudu.

Ka morago ga dipoledišano, David Splane, yo e kilego ya ba moromiwa le sealoga sa sehlopha sa bo-42 sa Gilead yo ga bjale a hlankelago e le setho sa Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa, o ile a nea polelo e bohlokwa sehlogong seo se tsošago kgahlego se se rego, “Barutwana Goba Dialoga​—le Bafe?” O ile a botšiša barutwana bao ba alogago gore: “Le tlo itebelela bjang ge le e-ya dikabelong tša lena tša boromiwa? Bjalo ka dialoga tšeo di tsebago selo se sengwe le se sengwe ka modiro wa boromiwa goba bjalo ka barutwana bao ba sa dutšego ba e-na le mo gontši mo ba swanetšego go ithuta gona?” Ngwanabo rena Splane o ile a bontšha gore sealoga se bohlale se itebelela bjalo ka morutwana. Baromiwa ba swanetše go ba le pono ya gore yo mongwe le yo mongwe yo ba kopanago le yena kabelong ya bona ya boromiwa a ka ba ruta selo se itšego. (Ba-Filipi 2:3) Barutwana ba ile ba kgothaletšwa go dirišana kgaufsi le baromiwa gotee le bona, ofisi ya lekala le phuthego ya lefelong leo. Ngwanabo rena Splane o opeleditše ka gore: “Le tšweletše ditlhahlobong tša lena tša mafelelo, eupša ga se la tlogela go ba barutwana. Dirang gore yo mongwe le yo mongwe a bone gore le ikemišeditše go ithuta.”

Ka morago ga polelo ye, barutwana ba ile ba amogela di-diploma tša bona, gomme dikabelo tša bona di ile tša tsebišwa batheetši. E be e le nako ya go seka-sekiša megokgo go barutwana ba alogago ge moemedi wa sehlopha a latela ka go bala setlamo seo se bego se bolela ka boikemišetšo bja dialoga bja go dumelela seo ba ithutilego sona go tšwa Lentšung la Modimo se ba tutuetša medirong e megolo kudu ya tirelo e kgethwa.

Ka moka bao ba bego ba le gona ba ka dumela ka ntle le pelaelo gore keletšo e hweditšwego e tiišitše phetho ya dialoga ya go bontšha lerato la go rata Modimo le moagišani. Gape e ba dirile gore e be bao ba ikemišeditšego kudu go feta le ge e le neng go thuša batho moyeng kabelong ya bona ya boromiwa.

[Lepokisi go letlakala 25]

DIPALO-PALO TŠA SEHLOPHA

Palo ya dinaga tšeo di emetšwego: 10

Palo ya dinaga tšeo ba abetšwego go tšona: 20

Palo ya barutwana: 48

Palogare ya nywaga: 33,7

Palogare ya nywaga therešong: 16,2

Palogare ya nywaga bodireding bja nako e tletšego: 12,5

[Seswantšho go letlakala 26]

Sehlopha sa bo-109 se Alogago sa Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead

Lelokelelong le lego ka mo tlase, methaladi e balwa go tloga ka pele go ya ka morago gomme maina a lokeleditšwe go tloga ka go le letshadi go ya go le letona mothalading o mongwe le o mongwe.

(1) Collins, E.; Miles, L.; Alvarado, A.; Lake, J. (2) Van Dusen, L.; Biharie, A.; Heikkinen, H.; Koós, S.; Smith, H. (3) Ashford, J.; Ashford, C.; Boor, C.; Richard, L.; Wilburn, D.; Lake, J. (4) Chichii, K.; Chichii, H.; Ramirez, M.; Baumann, D.; Becker, G.; Biharie, S.; Ramirez, A. (5) Van Dusen, W.; Lemâtre, H.; Pisko, J.; Cutts, L.; Russell, H.; Johnson, R. (6) Becker, F.; Baumann, D.; Johnson, K.; Pifer, A.; Madsen, C.; Lemâtre, J.; Heikkinen, P. (7) Smith, R.; Russell, J.; Collins, A.; Pisko, D.; Wilburn, R.; Koós, G. (8) Cutts, B.; Boor, J.; Madsen, N.; Pifer, S.; Richard, E.; Miles, B.; Alvarado, R.