Na Ruri re Phela “Mehleng ya Bofelo”?

MEHUTA e mebedi ya diphetogo e re thuša go lemoga seo Beibele e se bitšago mehla ya bofelo. Mangwalo a boletše e sa le pele ka ditiragalo tšeo di tla diregago mehleng ya “bofelo bja tshepedišo ya dilo.” (Mateo 24:3) Beibele e bolela le ka go fetoga ga dimelo le ditiro tša batho bao ba phelago “mehleng ya bofelo.”—2 Timotheo 3:1.

Ditiragalo tša lefase go akaretša boitshwaro gotee le mekgwa ya batho di hlatsela gore re phela mehleng ya bofelo le gore Mmušo wa Modimo kgaufsinyane o tla šegofatša bao ba ratago Modimo. A re thomeng ka go hlahloba dika tše tharo tšeo Jesu a ilego a bolela ka tšona gore di tla swaya mehla ya bofelo.

“Mathomo a Dihlabi tša Tlalelo”

Jesu o boletše gore: “Setšhaba se tla tsogela setšhaba, mmušo wa tsogela mmušo, gomme go tla ba le tlhaelelo ya dijo le ditšhišinyego tša lefase lefelong le lengwe ka morago ga le lengwe.” O okeditše ka gore: “Dilo tše ka moka ke mathomo a dihlabi tša tlalelo.” (Mateo 24:7, 8) Anke re hlahlobeng “dilo tše” ka go latelana.

Ngwaga-kgolong o fetilego, mašaba a batho a ile a bolawa dintweng le dikgohlanong tša bana ba thari. Pego ya ditsebi tša Mokgatlo wa World Watch e bolela gore: “Batho ba bantši bao ba ka dirago palo yeo ge e balwa gararo, e bile bahlaselwa ba ntwa ya lekgolong [la bo-20] la nywaga, go lekana le ba dintwa ka moka tšeo di thomilego lekgolong la pele la ngwaga AD go fihla go 1899.” Jonathan Glover o ngwadile ka pukung ya gagwe ya Humanity—A Moral History of the Twentieth Century, gore: “Go šišinywa gore lebakeng la go tloga ka 1900 go fihla go 1989 ntwa e bolaile batho ba dimilione tše 86. . . . Polao ya ntweng ya lekgolong la bo-masomepedi e bile e kgolo kudu mo e lego thata go ka kwešišwa. Go bolelwa ga dipalo-palo tša dipolao e ka se be ga kgonthe ka ge mo e ka bago pedi tharong ya batho (dimilione tše 58) ba bolailwe dintweng tše pedi tša lefase. Eupša, ge e ba dipolao tše di ka ba di ile tša direga ka go se kgaotše, ntwa e ka be e bolaile mo e ka bago batho ba 2 500 letšatši le lengwe le le lengwe, seo se bolelago gore e ka be e bolaile batho ba ka godimo ga 100 ka iri, ka go se kgaotše, ka nywaga e masome-senyane.” Na o ka nagana manyami le bohloko tšeo di ka bago di bakilwe bathong ba dimilione bao meloko le bagwera ba bona ba ilego ba lahlegelwa ke maphelo?

Go sa šetšwe gore lefase le tšweletša dijo tše dintši, dipontšho tšeo di hlaolago mehla ya bofelo di akaretša tlhaelelo ya dijo. Banyakišiši ba bolela gore nywageng ya ka godimo ga e 30 e fetilego, go tšweleditšwe dijo tše dintši go feta batho bao ba lego gona. Lega go le bjalo, tlhaelelo ya dijo e tšwela pele dinageng tše dintši tša lefase ka lebaka la gore batho ba bantši ga ba na naga e lekanego yeo ba ka bjalago go yona goba tšhelete bakeng sa go reka dijo. Dinageng tše di hlabologago, batho ba dimilione tše dikete ba phela ka tolara e tee (ya United States) goba ka tšhelete ya ka tlasana ga yeo ka letšatši. Go bona bao, ba e ka bago ba dimilione tše 780 ba phela ka tlala. Go ya ka World Health Organization, phepo-mpe ke sebaki se segolo sa mahu a bana ba fetago dimilione tše hlano ka ngwaga.

Go ka thwe’ng ka ditšhišinyego tša lefase tšeo di boletšwego e sa le pele? Go ya ka U.S. Geological Survey, palo ya ditšhišinyego tša lefase tšeo di nago le matla a go senya meago e akanyetšwa go tše 17, ga e sa le go tloga ka 1990. Ka kakaretšo, gatee ka ngwaga go direga ditšhišinyego tša lefase tše šoro kudu tšeo di nago le matla a go wiša meago e mentši. Mothopo o mongwe o bolela gore: “Nywageng e 100 e fetilego, ditšhišinyego tša lefase di fetile ka maphelo a batho ba dikete tše makgolo.” Lebaka le lengwe leo ka lona dilo tše di diregago ke gore ga e sa le go tloga ka 1914 ditoropo tše dintši tše dikgolo di agilwe ditikologong tšeo di hlaselwago gantši ke ditšhišinyego tša lefase.

Ditiragalo tše Dingwe tše di Lemogegago

Jesu o itše: “Go tla ba le . . . leuba la malwetši . . . lefelong le lengwe ka morago ga le lengwe.” (Luka 21:11) Thutamahlale ya tša kalafo e hlabologile kudu lehono go feta le ge e le neng pele. Lega go le bjalo, malwetši a kgale le a mafsa a tšwela pele a tlaiša moloko wa batho. Dipego tša U.S. National Intelligence Council di bolela gore: “Malwetši a 20 a tsebegago—go akaretšwa bolwetši bja mafahla, malaria le kholera—a tšweletše gape goba a thomile go aparela dinaga tše dintši go tloga ka 1973, gantši ka ditsela tše šoro le tšeo di sa alafegego. Ga e sa le go tloga ka 1973, go lemogilwe bonyenyane palo ya ditwatši tše 30 tšeo pele di bego di sa tsebje, go akaretšwa HIV, Ebola, hepatitis C le twatši ya Nipah, tšeo di sa alafegego. Go ya ka pego ya Red Cross ya June 28, 2000, ngwageng o fetilego, palo ya batho bao ba bolailwego ke malwetši a go fetela e be e feta ya bao ba bolailwego dikotsing tša tlhago, ka makga a 160.

“Go oketšega ga go hloka molao” ke pontšho e nngwe yeo e lemogegago ya mehla ya bofelo. (Mateo 24:12) Dinageng tše dintši go dikologa lefase lehono, batho ga ba tlogele dintlo tša bona di se tša notlelwa le gona ga ba ikwe ba šireletšegile ge ba le tseleng bošego. Le gona go ka thwe’ng ka tšhilafalo ya moya, ya meetse le ya naga yeo re e bonago e direga, tšeo gantši di dirwago ka go tshela molao? Se le sona se mabapi le go phethagatša seo Beibele e se boletšego e sa le pele. Puku ya Kutollo e bolela ka nako yeo Modimo a e beilego ya “go senya bao ba senyago lefase.”—Kutollo 11:18.

Dika Tšeo Batho ba Mehla ya Bofelo ba Nago le Tšona

Hle bula Beibele ya gago go 2 Timotheo 3:1-5 gomme o e bale. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Mehleng ya bofelo go tla ba le dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona.” Ke moka o tšwela pele a nea lelokelelo la dika tše 20 tšeo di bego di tla hlaola batho bao ba sa phelego ka melao ya Modimo ya motheo. Na o lemogile e mengwe ya mekgwa ye bathong bao ba dulago motseng wa geno? Ela hloko seo se boletšwego morago bjale mabapi le batho ba lehono.

“Baithati.” (2 Timotheo 3:2) “[Batho ba] gapeletša go dira thato ya bona go feta le ge e le neng pele. [Ba] fetoga medimo le go letela gore ba bangwe ba ba sware bjalo ka yona.”—Financial Times, kuranta ya Engelane.

“Barati ba tšhelete.” (2 Timotheo 3:2) “Moya wa go rata dilo tše di bonagalago mehleng ya lehono o fenya moya wa boipoetšo. Batho ga ba go bone o e-na le mohola ntle le ge o humile.”—Jakarta Post, kuranta ya Indonesia.

“Ba go se kwe batswadi.” (2 Timotheo 3:2) “Batswadi ba makatšwa ke go bona ngwana wa bona wa nywaga e mene a ba nea ditaelo bjalo ka ge eka ke Kgoši goba ba makatšwa ke go kwa ngwana wa bona wa nywaga e seswai a goeletša ka gore, ‘Ke le hloile!’”—American Educator, makasine wa United States.

“Ba go se botege.” (2 Timotheo 3:2) “Go ikemišetša ga banna ba bantši go tlogela balekane ba bona le bana, mohlomongwe go baka phetogo e kgolo ya boitshwaro, go thoma [nywageng e 40 e fetilego].”—Wilson Quarterly, makasine wa United States.

“Ba ba se nago maikwelo a borutho a tlhago.” (2 Timotheo 3:3) “Dintwa tša ka lapeng ke karolo ya bophelo bja letšatši le letšatši metseng e mentši go dikologa lefase.”—Journal of the American Medical Association, makasine wa United States.

“Ba se nago boitshwaro.” (2 Timotheo 3:3) “Dipego tše dintši tšeo di tšwelelago ka matlakaleng a mathomo a dikuranta mesong e mengwe le e mengwe di bontšha dikgopolo tša batho, gore ga ba na boitshwaro, maikemišetšo a go dira se se lokilego le kgaugelo bathong ba bangwe le go bona ka noši. . . . Ge e ba setšhaba sa rena se tšwela pele go amogela pefelo ka mokgwa wo se dirago ka wona ga bjale, go se go ye kae setšhaba sa rena e tla ba se se hlokago boitshwaro.”—Bangkok Post, kuranta ya Thailand.

“Ba bogale.” (2 Timotheo 3:3) “Pefelo ya bošilo le go galefelana mo go sa laolegego, di bonwa go baotledi ditseleng, dikgobošong tša ka malapeng, . . . gotee le dintweng tša go hloka toka le tša go se nyakege tšeo gantši di sepedišanago le bosenyi. Dintwa di kgoma bohle le gona ga se tša tsepama gomme batho ba bangwe ba nagana gore ba bangwe ga ba na taba le bona le gore ga ba sa šireletšegile.”—Business Day, kuranta ya Afrika Borwa.

“Ba ratago maipshino go e-na le go rata Modimo.” (2 Timotheo 3:4) “Tokologo ya dikopano tša botona le botshadi e fetogile mokgatlo wa ntwa, woo o lwantšhago boitshwaro bja Bokriste.”—Boundles, makasine wa Internet.

“Ba ba nago le sebopego sa boineelo go Modimo eupša ba latola matla a bjona.” (2 Timotheo 3:5) “[Yo e kilego ya ba mogweba-ka-mmele kua Netherlands] o dumetše gore kganetšo e kgolo ya go ngwadišwa ga [go gweba ka mmele] ka molao, e tšwa kudu-kudu go dihlopha tša bodumedi. O ile a khutša go se nene, gomme a myemyela a bolela gore ge e be e sa le mogweba-ka-mmele, baruti ba mmalwa ba [bodumedi] e be e le bagwebišani ba gagwe ba ka mehla. O ile a bolela gore, ‘bagweba-ka-mmele ba bolela ka mehla gore bagwebišani ba bona ba bagolo ke badumedi,’ ka morago o ile a sega.”—National Catholic Reporter, kuranta ya United States.

Bokamoso bo tla ba Bjang?

Bjalo ka ge Beibele e boletše e sa le pele, lehono lefase le tletše ka mathata. Lega go le bjalo, boporofeta bja mabapi le “pontšho ya go ba gona ga [Kriste] le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo” bo na le seka sa go kgahliša. Jesu o boletše gore: “Ditaba tše tše dibotse tša mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka leo go agilwego go lona gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle.” (Mateo 24:3, 14) Ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo di bolelwa dinageng tša ka godimo ga tše 230. Batho ba ka godimo ga dimilione tše tshela bao ba tšwago “ditšhabeng tšohle le melokong yohle le merafong yohle le malemeng ohle” ba swaregile ka mafolofolo modirong wa go tsebatša Mmušo. (Kutollo 7:9) Go šoma ga bona ka mafolofolo go bile le mafelelo afe? Go bile le mafelelo a: Motho yo mongwe le yo mongwe a ka kgona go tseba seo Mmušo e lego sona, seo o tlago go se dira le kamoo a ka hwetšago ditšhegofatšo tšeo. Ka kgonthe, ‘lebakeng la bofelo go atile yona tsebo.’—Daniele 12:4.

O na le mabaka ka moka a go itira yo a hwetšagalago bakeng sa tsebo ye. Hlokomela seo se tla diregago ka morago ga ge ditaba tše dibotse di boletšwe go fihla moo Jehofa a kgotsofalago. Jesu o itše: “Ke moka bofelo bo tla tla.” (Mateo 24:14) E tla ba nako ya Modimo ya go fediša bokgopo ka moka lefaseng. Diema 2:22 e re: “Ba babe ba tlo fedišwa naxeng; bakxeloxi ba tlo rakwa mo xo yôna.” Go tla direga’ng ka Sathane le batemona ba gagwe? Ba tla lahlelwa ka moleteng, moo ba ka se sa hlwago ba kgona go timetša ditšhaba. (Kutollo 20:1-3) Ka morago, “ba ba tl’o xo dula mo naxeng, ké baloki; ba ba tl’o xo šala bà le xôna, ké bôná ba-ila-bokxôpô.” Le gona ba tla thabela ditšhegofatšo tše di kgahlišago tša Mmušo.—Diema 2:21; Kutollo 21:3-5.

O tla Dira’ng?

Ga go na pelaelo ka seo. Bofelo bja tshepedišo ya Sathane bo kgaufsi kudu. Bao ba hlokomologago bohlatse bja gore re phela mehleng ya bofelo ba tla welwa ke bofelo ba sa letela. (Mateo 24:37-39; 1 Bathesalonika 5:2) Ka baka leo, Jesu o boditše batheetši ba gagwe gore: “Itlhokomeleng gore dipelo tša lena di se ke tša imelwa ke bojagobe le go nwa kudu le dipelaelo tša bophelo, gomme ka tšhoganyetšo letšatši leo la le wela ka bjako go etša molaba. Gobane le tla tlela bohle bao ba dulago lefaseng. Ka gona, dulang le phakgame ka dinako tšohle le lopa gore le atlege ka go phonyokga dilo tše ka moka tše di reretšwego go direga, le go ema pele ga Morwa wa motho.”—Luka 21:34-36.

Ke feela bao ba dulago ba le boemong bja go amogelega pele ga Morwa wa motho e lego Jesu, bao ba tlago go ba le tebelelo ya go phologa phedišo ya tshepedišo ya gona bjale ya dilo. Go bohlokwa kudu gore re diriše nako e šaletšego go tsoma kamogelo ya Jehofa Modimo le Jesu Kriste! Ge Jesu a be a rapela Modimo, o itše: “Se se bolela bophelo bjo bo sa felego, gore ba hwetše tsebo ka wena Modimo a nnoši wa therešo le ka yo o mo romilego, Jesu Kriste.” (Johane 17:3) Ka gona, o tla ba o dira ka bohlale ge o ithuta ka mo go oketšegilego ka Jehofa Modimo le ka seo a se nyakago go wena. Dihlatse tša Jehofa motseng wa geno di tla thabela go go thuša gore o kwešiše seo Beibele e se rutago. Re go laletša ka borutho gore o ikopanye le tšona goba o ngwalele bagatiši ba makasine wo.

[Lepokisi/Diswantšho go letlakala 7]

DIPONTŠHO TŠA MEHLA YA BOFELO

DIPHETOGO TŠE DIKGOLO:

▪ Dintwa.—Mateo 24:6, 7. 

▪ Tlhaelelo ya dijo.—Mateo 24:7.

▪ Ditšhišinyego tša lefase.—Mateo 24:7.

▪ Leuba la malwetši.—Luka 21:11.

▪ Go oketšega ga go hloka molao.—Mateo 24:12.

▪ Go senywa ga lefase.—Kutollo 11:18.

BATHO:

▪ Baithati.—2 Timotheo 3:2.

▪ Barati ba tšhelete.—2 Timotheo 3:2.

▪ Ba ikgogomošago.—2 Timotheo 3:2.

▪ Ba go se kwe batswadi.—2 Timotheo 3:2.

▪ Ba go se leboge.—2 Timotheo 3:2.

▪ Ba go se botege.—2 Timotheo 3:2.

▪ Bao ba se nago maikwelo a borutho.—2 Timotheo 3:3.

▪ Ba se nago boitshwaro.—2 Timotheo 3:3.

▪ Ba bogale.—2 Timotheo 3:3.

▪ Ba ratago maipshino.—2 Timotheo 3:4.

▪ Badumedi ba baikaketši.—2 Timotheo 3:5.

BARAPEDI BA THEREŠO:

▪ Ba na le tsebo e ntši.—Daniele 12:4.

▪ Ba bolela ditaba tše dibotse lefaseng ka bophara.—Mateo 24:14.

[Mothopo]

UNITED NATIONS/Photo by F. GRIFFING