“Ba xo Hloiwa ke Dithšaba Tšohle”
1 Nywageng e sa tšwago go feta ka moka ga rena re ile ra thabela go kwa dipego tšeo di kgahlišago mabapi le ditšhegofatšo tše di makatšago tšeo batho ba Jehofa lefaseng ka moka ba bilego le tšona. Go amogelwa ga modiro ka molao kua Malawi ka morago ga nywaga e 26 ya kgatelelo e šoro go re dirile gore re sekiše megokgo ya lethabo. Re ile ra hemela godimo ka kimologo ge re be re bona go wa ga Bokomanisi bjo bo sa boifego Modimo bja ka Bohlabela bja Yuropa mo go feleleditšego ka go lokollwa ga dikete-kete tša banababo rena jokong ya bjona e gatelelago. Re ile ra bogela ka go tshwenyega re tšhogile ge tokologo ya rena ya borapedi e be e hlohlwa kua Gerika; re ile ra tlala lethabo ge re be re hwetša phenyo yeo e sa lekanywego kgorong e phagamego ya tsheko kua Yuropa. Re thabišitšwe ke go kwa dipego mabapi le katološo e kgolo ya makala a Mokgatlo yeo e dirilego gore go tšweletšwa ga ditekanyo tše dikgolo tša dipuku bakeng sa bao ba tsomago therešo go kgonege. Re ile ra fo makala ge re be re e-kwa gore ba fetago 7 400 ba kolobeditšwe kopanong ya Kiev, Ukraine. Ee, dikgatelopele tše tše dikgolo modirong wa Mmušo di okeditše lethabo la rena kudu!
2 Gaešita lege re e-na le lebaka le legolo la go thaba, re swanetše go itiša malebana le go thaba ka mo go feteletšego. Lelokelelo la dipego tše di thabišago le ka re dira gore re nagane gore go ganetša ditaba tše di lokilego go a fela le gore batho ba Jehofa ba thoma go amogelwa lefaseng ka moka. Kgopolo e bjalo e ka ba e forago. Gaešita lege re bile le diphenyo tše di kgotsofatšago gomme re atlegile ka tekanyo e itšego go fokotšeng ditšhitišo tša ditaba tše di lokilego dinageng tše dingwe, ga se ra swanela go lebala gore tswalano ya rena ya motheo le lefase ga e fetoge. Bjalo ka balatedi ba Jesu, ga re “karolo ya lefase.” Ka baka leo, ruri re tla ba “ba xo hloiwa ke dithšaba tšohle.” (Joh. 15:19, NW; Mat. 24:9) Ge feela tshepedišo ye ya dilo e sa dutše e le gona, ga go na seo se tlago go fetoša molao wa motheo wo o rego “bohle ba ba rataxo xo phela ka borapedi ka Kriste Jesu; le bôná ba tlo hlomarêlwa.”—2 Tim. 3:12.
3 Histori e hlatsela go rereša ga temošo ye. Gaešita lege Jesu, Mothomi wa Bokriste a neile bohlatse bjo bo makatšago pele ga babuši ba matla le balata ba bona, o ile a gobošwa letšatši le letšatši gomme a dula a le kotsing ya go bolawa. Gaešita lege baapostola ba gagwe ba thušitše ba bantši go ba barutiwa, ba bile le karolo go ngwaleng Mangwalo a Bakriste a Segerika e bile ba bontšhitše dimpho tša mehlolo tša moya, le bona ba be ba hloilwe gomme ba swerwe gampe. Go sa šetšwe boitshwaro bja bona bjo bobotse le lerato la go rata moagišani, Bakriste ka moka ba be ba lebelelwa ke ba bantši e le “sehlotswana” seo se nyatšegago seo se bego se “xanetšwa mo xo fêla.” (Dit. 28:22) Gaešita lege phuthego ya Bokriste ya lefase ka bophara lehono e dirišitšwe ke Jehofa ka tsela e makatšago go phethagatša thato ya gagwe, e ganeditšwe le go bolelwa gampe ka go se kgaotše ke karolo e nngwe le e nngwe ya tshepedišo ye e kgopo ya dilo. Ga go na lebaka la go letela gore kganetšo yeo e kgaotše.
4 Lekgolong la pele la nywaga, Sathane o ile a tlaiša barutiwa ba Jesu ka ditsela tše di fapa-fapanego. Baganetši bao ba nago le lehloyo ba be ba bolela maaka a lego molaleng ao a bego a ba senya leina. (Dit. 14:2) Go be go e-na le ditšhošetšo tše šoro tša go leka go ba tšhoša. (Dit. 4:17, 18) Mašaba a befetšwego a ile a leka go ba homotša. (Dit. 19:29-34) Ba be ba golegwa ka ntle le lebaka le le kwalago. (Dit. 12:4, 5) Batlaiši gantši ba be ba retologela bošorong. (Dit. 14:19) Mabakeng a mangwe bao ba se nago molato ba be ba bolawa ka boomo. (Dit. 7:54-60) Moapostola Paulo ka noši go bonala a ile a kgotlelela dibopego tše ka moka tša kgobošo. (2 Ba-Kor. 11:23-27) Baganetši ba be ba akgofela go diriša sebaka lege e le sefe go šitiša modiro wa boboledi le go tlaiša bašomi ba ba botegago.
5 Lehono Sathane o diriša mekgwa e swanago. Go boletšwe maaka a lego molaleng, ao a re tšweletšago ka maaka re le sehlotswana sa bodumedi se se arošitšwego. Dinageng tše dingwe, balaodi ba ile ba bolela dipuku tša rena e le tše di arošago gomme ba di thibela. Go hlompha ga rena go kgethega ga madi go kwerilwe le go hlohlwa phatlalatša. Nywageng ya bo-1940, dihlopha tše di befetšwego ka baka la kgang ya go dumedišwa ga folaga tša bahlola-mpherefere di ile tša hlasela banababo rena, tša ba gobatša le go senya thoto ya bona. Ba dikete ba ile ba romelwa kgolegong ka baka la kgang ya boema-gare. Dinageng tša pušo ya bonkgwete banababo rena ba ile ba bewa molato wa maaka wa go ba marabele, wo o feleleditšego ka go tlaišwa o šoro ga ba makgolo le go bolaelwa dikgolegong le dikampeng tša tshwenyo. Kgateletšo e bile e sa kgaotšego go bontšha gabotse gore re ba go hloiwa ka ntle le lebaka le le kwalago.—Bona Bagoeledi, kgaolo 29.
6 Bokamoso bo Swere Eng? Lege batho ba Jehofa ba ka hwetša tsela nako le nako ya go ba imolla kgateletšong karolong e nngwe ya lefase, boemo bja kakaretšo e dula e le bjo bo swanago. Diabolo o tšwela pele go galefišwa ke go kokobetšwa ga gagwe ka 1914. O a tseba gore nako ya gagwe ke e kopana. Go kgonthišeditšwe gore bogale bja gagwe bo tla oketšega ge masetla-pelo a magolo a dutše a batamela. O ineetše ka mo go feletšego ntweng ya gagwe malebana le Kgoši yeo e beilwego sedulong sa bogoši, Kriste Jesu gomme o ikemišeditše go lwa go ba go fihla mafelelong. Yena le batemona ba gagwe ba ka bontšha kgalefo ya bona feela go batho ba Jehofa mo lefaseng, bao ka potego ba “xomaretšexo melaô ya Modimo, ba ba naxo le bohlatse bya Jesu.”—Kut. 12:12, 17.
7 Ka gona ge re dutše re lebeletše pele bokamosong, re swanetše go ba le pono ya tlhaologanyo ya seo re swanetšego go se letela. Ga go na lebaka la go nagana gore Diabolo o tla kgaotša goba a ineela. Lehloyo leo a le bjetšego lefaseng malebana le rena le ka phulega ka nako lege e le efe le lefelong lege e le lefe. Dinageng tše dintši tokologo ya rena ya go bolela e hweditšwe feela ka morago ga go katana ka nako e telele. Tokologo e ka ba e sa tsepamago kudu yeo e šireleditšwego feela ke mmuši wa gona bjale yo a nago le kwelobohloko goba molao wo o sa rategego. Diphetogo tšeo di tlabago di ka tšwelela gatee-tee, tša tliša mpherefere le go gatakelwa mo e sego ga toka ga ditshwanelo tša batho.
8 Katlego le tokologo tša gona bjale tšeo re di thabelago dinageng tše dingwe di ka fela ka go ponya ga leihlo, tša dira gore banababo rena ba welwe ke dikgobošo tše di swanago le tšeo ba ilego ba lebeletšana le tšona nakong e fetilego. Ga se ra swanela go itumelela go gokeletšwa moyeng wa go se hlokomele goba go se šetše, re nagana gore manaba a rena a fentšwe. Lehloyo la lefase le le ka fo se bontšhwe ka mehla ka mo go feletšego, eupja e dula e le le legolo. Se sengwe le se sengwe Lentšung la Modimo se bontšha gore kganetšo ya lefase e a oketšega go e na le go fokotšega ge bofelo bo dutše bo batamela. Ka gona re swanetše go phakgama, re ipontšhe re le bao ba ‘hlalefilego wa dinoga, eupja re ila bomenetša bjalo ka maeba.’ (Mat. 10:16) Re swanetše go lemoga gore re tla ba le “tlhabano e thata” go ba go fihla bofelong, gomme kgotlelelo ke senotlelo se se išago phologong ya rena.—Juda 3, NW; Mat. 24:13.
9 Karolong ya lefase yeo re dulago go yona, modiro o ka ba o tšwela pele ka ntle le go šitišwa lege e le gofe mo go lemogegago ka baganetši. Se se ka re dira gore re belaele ge e ba go e-na le lebaka lege e le lefe la go dira gore re tshwenyege kudu. Lega go le bjalo, go nyakega gore re phakgame. Maemo a ka fetoga kapejana. Baganetši ba ka tsoša kgang e itšego gomme ba e diriša malebana le rena ka ntle le temošo. Bahlanogi ba tsoma ka go se kgaotše lebaka la go belaela. Baruti bao ba galefilego o šoro bao ba ikwago ba beilwe kotsing ke modiro wa rena ba ka re phara molato phatlalatša. Merero ya rena ya go aga Holo ya Mmušo lefelong la rena e ka tsoša ngangišano e kgolo yeo e befedišago batho ba tikologong ka moka. Dipolelo tša go rumola di ka gatišwa, di senya botumo bja rena. Batho ba lefelong la gabo rena ba ba tumilego ba ka re senya leina ka boomo, ba dira gore baagišani ba rena ba galefe ge re ba etela. Gaešita le baratiwa ba rena magaeng a rena ka noši ba ka ba le lehloyo gomme ba re tlaiša. Ka gona go nyakega gore re phakgame, re lemoga gore bonaba bja lefase ke bjo bogolo kudu gomme bo ka phulega ka nako lege e le efe.
10 Se se Swanetše go re Kgoma Bjang? Se ka moka se kgoma monagano wa rena le pono ya rena ka bokamoso ka mo go swanetšego. Ka tsela efe? Na se se swanetše go re dira gore re boife, re tšhošwe ke seo re ka swanelago ke go se kgotlelela? Na re swanetše go nyefiša modirong wa rena wa boboledi ka ge ba bangwe tikologong ya rena ba ka kgopišwa ke rena? Na go na le lebaka le le kwalago la go befelwa ge re boletšwe gampe ka go hloka toka? Na ke mo go sa phemegego gore go swarwa gampe go tla re amoga lethabo la rena la go hlankela Jehofa? Na go na le go se kgodišege lege e le gofe ka mafelelo? Aowa, le gatee! Ka baka la’ng go se bjalo?
11 Le ka mohla ga se ra swanela go lebala therešo ya gore molaetša wo re o goeletšago ga o tšwe go rena, eupja o tšwa go Jehofa. (Jer. 1:9) Re gapeletšega go kwa keletšo e rego: “Bólang leina la xaxwe! ’tirô tša xaxwe, Le di bêxêlê dithšaba . . . mafaseng ka moka.” (Jes. 12:4, 5) O kgotleletše go swarwa gampe ga batho ba gagwe ka morero o kgethegilego, e lego ‘gore leina la gagwe le bolelwe lefaseng ka moka.’ (Ek. 9:16) Re dira modiro wo o laetšwego ke Jehofa gomme ke yena a re neago matla a go bolela ka sebete. (Dit. 4:29-31) Wo ke modiro o bohlokwa kudu o holago le o akgofilego wo o ka dirwago mehleng ye ya bofelo bja tshepedišo ya kgale.
12 Tsebo ye e re nea sebete sa go ema re tiile kganetšanong e lebanyago le Sathane le lefase le. (1 Pet. 5:8, 9) Go tseba gore Jehofa o na le rena go re nea ‘sebete le go re tiiša,’ go tloša lebaka lege e le lefe la go tšhoga ka pele ga batlaiši ba rena. (Doit. 31:6; Ba-Heb. 13:6) Lege ka mehla re tla leka go ba bohlale, bao ba nago le tlhaologanyo le ba nago le temogo ge re tšhošetšwa ke baganetši, re tla bolela ka mo go kwalago gore re ikemišeditše go “kwa Modimo e le mmuši go e na le batho” ge borapedi bja rena bo hlohlwa. (Dit. 5:29, NW) Ge e ba go e-na le sebaka se sebotse sa go iphahlelela, re tla dira bjalo. (1 Pet. 3:15) Lega go le bjalo, re ka se ke ra senya nako ya rena re ngangišana le baganetši ba thata bao ba kgahlwago feela ke go re hlompholla. Go e na le go galefa goba go leka go itefeletša ge ba re senya leina goba ba re latofatša ka maaka, re fo ba ‘lesa.’—Mat. 15:14.
13 Go kgotlelela ga rena ditekong go kgahla Jehofa. (1 Pet. 2:19) Re swanetše go lefa moputso ofe bakeng sa kamogelo yeo? Na re swanetše go itlogelela gore re hlankele re se na lethabo ka gobane re hloilwe le go ganetšwa? Le gatee! Jehofa o holofetša go putsa go kwa ga rena ka “thabo le khutšo.” (Ba-Roma 15:13, PK) Ge a be a lebeletšane le tlaišego e kgolo, Jesu o ile a dula a thabile ka baka la “thabo ye a e beetšwego pele.” (Ba-Heb. 12:2, PK) Go bjalo le ka rena. Ka ge moputso wa go kgotlelela ga rena e le o mogolo gakaalo, re tutueletšega go ‘thaba le go hlalala’ lege re tlaišwa ke diteko tše di nyamišago. (Mat. 5:11, 12) Gaešita le dinakong tša mathata, lethabo le ka bolona ke lebaka la go tumiša le go godiša Jehofa ka go thekga molaetša wa Mmušo.
14 Na go na le go se kgodišege lege e le gofe ka mafelelo, mo go re neago lebaka la go tšhoga goba go se tiišege? Aowa, mafelelo a ntwa magareng ga mokgatlo wa Jehofa le lefase la Sathane a rerilwe kgale. (1 Joh. 2:15-17) Go sa šetšwe bogolo bja kganetšo, Jehofa o tla re nea phenyo. (Jes. 54:17; Ba-Roma 8:31, 37) Gaešita lege re lekwa ka mo go feletšego, ga go na seo se ka re thibelago go hwetša moputso. Ga re na lebaka la go “belaêla ka selô,” ka gobane Jehofa o re neile khutšo a arabela ditopo tša rena.—Ba-Fil. 4:6, 7.
15 Ka gona re leboga Jehofa nakong e nngwe le e nngwe ge re e-kwa dipego ka banababo rena ba hlakodišwa tlaišong goba ba newa tokologo ya go bolela mafelong ao ba bego ba thibetšwe go ona nakong e fetilego. Re a thaba ge maemo ao a fetogago a bulela batho ba dikete bao ba botegago dibaka tše difsa gore ba hwetše molaetša wa Mmušo. Re leboga e le ka kgonthe ge Jehofa a kgetha go re nea phenyo thulanong le baganetši bao ba tletšego lehloyo. Re a tseba gore o tla šegofatša le go atlegiša modiro wa rena ka tsela lege e le efe yeo e nyakegago gore a phagamiše ngwako wa gagwe wa borapedi bja therešo gomme a nee bao ba “rategago” ba ba tšwago ditšhabeng ka moka sebaka sa go tsena.—Hag. 2:7, NW; Jes. 2:2-4.
16 Ka nako e swanago, re lemoga ka botlalo gore lenaba la rena, Sathane le matla kudu gomme le tla re ganetša ka matla go ba go fihla bofelong. Ditlhaselo tša gagwe e ka ba tše di lego molaleng le tše di tšhošago, goba e ka ba tšeo di sa bonagalego le tše di forago. Tlaišo e ka phulega gatee-tee mafelong ao re bego re tseba go buša khutšo feela nakong e fetilego. Baganetši ba kgopo e ka ba ba šoro le ba ba sa hwego matwa maitekong a go re gatelela ka go hloka toka. Ka nako e swanetšego ba bjalo ka moka ba tla lemoga gore ke “ba ba lwaxo le Modimo,” gomme o tla ba fediša. (Dit. 5:38, 39; 2 Ba-Thes. 1:6-9) Ga bjale, re ikemišeditše go dula re tiile go hlankeleng Jehofa ka potego le go boleleng molaetša wa Mmušo, go sa šetšwe seo re swanetšego go se kgotlelela. Re batho ba ba thabilego kudu lefaseng, re tseba gore ‘ge re bonwe go botega, re tla fiwa mphapahlogo wa bophelo.’—Jak. 1:12.