Ke mo go Holago Gakaakang go Anega Seo Jehofa a se Dirilego!
1 Mongwadi yo a buduletšwego wa Psalme 48 o ile a kgothaletša bao ba bego ba le Isiraele gore ba ‘potologe thaba ya Tsione, ba bale dibo tša yona, ba bogele merako ya yona, ba kgone go tlo botša ditlogolo tša mehla e tlago.’ Ba tutueditšwe ke lerato la go rata Jehofa, ba be ba tla kgahlišwa kudu ke sebopego se sengwe le se sengwe sa lefelo leo la pušo ya Modimo la lefaseng. Dibopego tše e be e tla ba tše bohlokwa gakaakang ka gobane wo e be e le motse wo Jehofa a bego a beile leina la gagwe ka noši go wona! Ba be ba tla bolela ka wona, gomme kudu-kudu ba be ba tla kgonthišega gore bana ba bona ba kwele ka dilo ka moka tšeo ba di bolokilego e le tša bohlokwa ka dipelong tša bona.—Ps. 48:12, 13.
2 Bjale re phela nakong yeo pušo ya Modimo ya Mesia wa Jehofa e se sa hlwago e theilwe Tsione ya lefaseng eupja e theilwe Jerusalema ya legodimong. (Ba-Heb. 12:22) Mmušo wa Jehofa diatleng tša Jesu Kriste o be o dutše o buša ga e sa le go tloga ka 1914. (Kut. 12:10) Modiro wa wona ke wo o re kgahlišago kudu. Gape re kgahlišwa kudu ke tsela yeo Jehofa a hlahlilego bahlanka ba gagwe ka gona lefaseng e le gore ba kgone go phetha thato ya gagwe e le baemedi ba ba bonagalago ba Mmušo woo. Ditaba ka botlalo tšeo di kgahlišago mabapi le se di hlalositšwe ka pukung ya rena e mpsha ya Dihlatse tša Jehofa—Bagoeledi ba Mmušo wa Modimo. Re be re thabile gakaakang ge re e amogela Kopanong ya rena ya Selete e sa tšwago go feta ya “Thuto ya Modimo”!
3 Ka September 1, puku ye e be e šetše e lokolotšwe ka maleme a 20, gomme phetolelo le kgatišo di be di tšwela pele bakeng sa go kgotsofatša dinyakwa tša bao ba bolelago maleme a mangwe a 13. Na lapa la gago le hweditše kopi? Na le a e bala? Na o bolela ka dilo tšeo o ithutago tšona go yona?
4 Ka morago ga go lebelela diswantšho le go bala mengwalo ye e di hlalosago bjalo ka ge go šišintšwe kopanong, kapejana banababo rena le dikgaetšedi ba bantši ba ile ba tsena dikagareng tša puku. Ditlhaloso tša bona e bile dife? Tše sego kae feela šidi.
5 Kgaetšedi e ngwadile gore: “Ke puku e nnoši yeo nkilego ka e amogela yeo ke fišegelago go e fetša gore ke kgone go e bala gape. Ke tla go kgaolo 25 gona bjale. Ge ke dutše ke bala, ke itsheka megokgo gomme pelo ya-ka e tlala lerato la go rata Jehofa. Puku ye ke e kgothatšago le yeo e matlafatšago tumelo.”
6 Ngwanabo rena yo a hlanketšego Jehofa ka nywaga e fetago e 40 o itše: “Ke be ke sa lemoge kamoo puku ye e bego e tla ba e gogelago ka gona. Ke be ke robala bošego gomme ke tsoga e sa le ka pela ka fetša go e bala ka dibeke tše pedi. Ruri ke e nngwe ya dipuku tšeo di kgomago maikwelo kudu tšeo nkilego ka di bala. Ke lehumo le legolo la nyakišišo, eupja e bile ke lehumo le legolo la kgothatšo.”
7 Lenaneo la ka Mehla la go Bala: Ba bangwe bao ba ilego ba bala puku ka moka ka lebelo ba ikemišeditše go e bala gape eupja bjale ba e bala ka go iketla.
8 Ge e ba go e-na le ditho tše di fetago se tee ka lapeng la gago tšeo di lego therešong, mo gongwe le ka rata go diriša dikarolo tša puku thutong ya lena ya lapa. Malapa a mangwe a thomile go dira seo matšatšing a sego kae ka morago ga ge a amogetše kopi kopanong. Se ga se bolele gore dilo tše dingwe, tše bjalo ka go lokišetša Thuto ya Morokami di swanetše go phaelwa ka thoko. Eupja le ka hwetša e le mo go holago kudu go diriša metsotso e mengwe e 15 goba e 20 go bala le go ahla-ahla taba e tšwago pukung ya Bagoeledi.
9 Malapa a mangwe a bala matlakala a mabedi goba a mararo—mohlomongwe sehlogwana se tee goba tše pedi—mantšiboeng a mangwe le a mangwe pele ba tloga tafoleng ya dilalelo. E le motho ka o tee ka o tee ba ka ba ba šetše ba badile karolo e kgolo ya puku, eupja ba holwa ke go bala ka go iketla gotee le sebaka sa go ahla-ahla taba. Ba bangwe bao ba dirago se ba hlanketše Jehofa ka nywaga e mentši. Ge ba dutše ba bala, dikgopotšo tše dintši tše di kgahlišago di a tsošwa. Go thabiša dipelo tša bona ge ba dutše ba ahla-ahla gotee karolo ya bona ka noši ditiragalong tšeo ba balago ka tšona.
10 Ka baka la maemo legaeng la gago, o ka hwetša gore o bala o nnoši. Kgaetšedi e nngwe yeo e ngwaletšego Mokgatlo e itše: “Ke be ke dutše ke bala puku ye ganyenyane ka lekga le tee bošegong bjo bongwe le bjo bongwe pele ke e-ya malaong. Puku ye e aga ka go nna tebogo le lerato tše di tseneletšego bakeng sa therešo, gomme ke ikwa ke le kgaufsi kudu le Jehofa e bile ke leboga kudu gore ke karolo ya mokgatlo wa gagwe. Ke ipshina e le ka kgonthe ka letlakala le lengwe le le lengwe leo ke le balago.”
11 Gaešita lege puku e le e kgolo, dikarolo ka botšona ga di bjalo. Karolo ya mathomo ke kakaretšo e balegago kapejana eupja e le e kgahlišago ya ditiragalo tša go tloga mehleng ya Abele go ba go theoša ngwageng wa 1992—matlakaleng a 108 feela. Dikarolo tše dingwe ke tša matlakala a go tloga go 13 go ya go 150. E nngwe le e nngwe ya dikarolo tše e arogantšwe ka dikgaolo tše mmalwa. Go e na le go di bala ka lebelo, bala karolo e tee, kgaolo e tee goba sehlogwana se tee ka lekga le tee; e thabele; gomme o holwe ke yona.
12 Tšea Nako o Nagana ka Seo o se Badilego: Boikemišetšo bja gago e tla ba eng ge o dutše o bala? Ga se wa swanela go ikemišetša go fo fetša matlakala—go fetša puku. Puku ya Bagoeledi e na le pego ya bohwa bja gago bja moya. O swanetše go e tseba gabotse. Tšea nako o nagana ka se se bolelwago ke seo o se balago. Ge o dutše o hlahloba modiro wa dihlatse tša bogologolo tša Jehofa, nagana kamoo o ka ekišago tumelo ya tšona ka gona. (Ba-Heb. 12:1, 2) Ge o bala ka go tšwelela ga bohlanogi bjo bogolo, ela hloko ka mo go kgethegilego mereo yeo e ilego ya tanya bao ba ilego ba aroga, o ikemišeditše go šireletša boemo bja gago ka noši bja moya. Gape ge o dutše o hlahloba histori ya rena ya mehleng yeno, lemoga dika tša moya tša bao ba bego ba dirišwa ke Modimo, kamoo ba bontšhitšego ka gona gore go dira thato ya Modimo e be e le selo sa bohlokwa kudu maphelong a bona le kamoo ba ilego ba arabela ka gona maemong—ao a mangwe a ona a bego a le thata kudu—ao Modimo a a dumeletšego.—Ba-Heb. 13:7.
13 O tla hwetša e le mo go matlafatšago tumelo go nyakišiša ditaba tše di bontšhago kamoo Jehofa a hlahlilego batho ba gagwe ka gona go hwetšeng kwešišo e botse ya therešo ya Beibele yeo re nago le yona mo nakong ye. Tebogo ya gago ya go leboga thulaganyo e bonagalago yeo Jehofa a e dirišago e tla gola ge o dutše o tlwaelana kaone le go kaonefatšwa ga mokgatlo. Ruri o tla ikwa o thabile ge o dutše o bala kamoo ditaba tše di lokilego di fihlilego dikarolong tše di lego kgole tša lefase go phethagatša boporofeta. Pelo ya gago e tla thabišwa ke diphihlelo tša babotegi dikarolong tšohle tša lefase bao ba šomilego ka mafolofolo go goeletša Mmušo. O tla matlafaletšwa go lebeletšana le diteko tša gago ge o dutše o bala seo banababo rena le dikgaetšedi bao ba botegago ba šetšego ba se kgotleletše ka baka la lerato la bona go Jehofa.
14 Ka morago ga ge le badile karolo ya taba, tšeang nako le ahla-ahla bohlokwa bja yona le go boeletša dintlha. Ge e ba le e-na le bana ba banyenyane, dirang gore ba akaretšwe go hlaloseng diswantšho le go le botša seo ba se tsebago ka batho bao ba swantšhitšwego. Gaešita lege o bala o nnoši, katanela go abelana le ba bangwe seo o ithutago sona. Ge go swanetše, diriša taba yeo maetong a go boela le ge o swere dithuto tša magae tša Beibele. Go e boeletša ga gago go tla e gatelela monaganong wa gago le pelong gomme go tla hola le ba bangwe.
15 Kgahlegela Ditaba ka Botlalo: Dinako tšeo o di gafelago go bala puku ya Bagoeledi e swanetše go ba bobedi tšeo di thabišago le tšeo di holago.
16 Na o tla rata gore lapa la gago le etele ntlo-kgolo ya lefase ya Dihlatse tša Jehofa? Matlakala 208-9 a bontšha meago yeo e dirišitšwego ke Mokgatlo nywageng e lekgolo e fetilego tikologong ya Pittsburgh. Matlakala 216-17 a go tlwaelanya le meago yeo e dirišitšwego ka morago kua Brooklyn. Diswantšho tše di lego go matlakala 352-6 di ka go thuša go bona ntlo-kgolo ya lefase lehono ka leihlo la kgopolo. Dikgaolo 26 le 27 di tlaleletša ka ditaba ka botlalo mabapi le modiro wo o dirwago Bethele, gomme matlakala 295-8 a nea tsebišo e oketšegilego ka bophelo bja Bethele.
17 Bontši bja rena ga re kgone go etela makala a mantši a Mokgatlo. Matlakala 357-401 ka pukung ya Bagoeledi a go tšeiša leeto la go boga lefaseng ka moka. Ga go nyakege gore o le dire ka lebelo. Tšea nako nageng e nngwe le e nngwe gomme o le thabele. Diriša mmapa wa lefase go matlakala 415-17 go bona moo lefelo le lengwe le le lengwe le lego gona. Bala ditlhaloso tšeo di sepedišanago le seswantšho sa lekala le lengwe le le lengwe. Ka go diriša tlhatlamano o ka hwetša le tsebišo e nngwe e kgahlišago mabapi le naga e nngwe le e nngwe. Diriša sebaka se go tseba ditho tša lapa leno la moya dinageng tše dingwe.
18 Ge batho ba bokana go thabela bogwera, ka dinako tše dingwe ba bapala dipapadi tšeo di akaretšago tsebo ya ditherešo tša lefase. Na e be e ka se be mo go holago kudu go tseba dinako le ditiragalo tše bohlokwa historing ya mehleng yeno ya batho ba Jehofa? O tla hwetša ditherešo tše dintši tše bjalo di lokeleditšwe go matlakala 718-23 ka pukung ya Bagoeledi. Lelokelelo le nea ditaba tša motheo; o ka okeletša go lona ditaba tšeo di hwetšwago ka pukung ka moka. Di diriše e le motheo wa poeletšo. Bana ka lapeng mohlomongwe ba tla di swara ka hlogo kapejana. Ba bangwe ba rena ba bagolo re ka ba re swarela kgole. Eupja tše ke ditaba tše di tletšego tša histori ya pušo ya Modimo tšeo ka moka re ka holwago ke go di tseba. Ka morago ga ge o ithutile ka dinako le ditherešo tša motheo, agelela motheong woo. Bona gore ke dintlha tše kae tšeo o ka di gopolago mabapi le tiragalo e nngwe le e nngwe. Ka morago bolela ka karolo yeo tiragalo e nngwe le e nngwe e bilego le yona go phethagatšweng ga thato ya Modimo. Se se latelago, hlalosa kamoo e kgomilego bophelo bja gago ka noši ka gona le kamoo o tsenago ka gona go seo Jehofa a se dirago.
19 Lemoga Dibaka Tšeo di go Bulegetšego: Ge o dutše o bala le go ahla-ahla Dihlatse tša Jehofa—Bagoeledi ba Mmušo wa Modimo, o tla hwetša ponong ya gago o utollelwa phethagalo e kgolo ya Jesaya 60:22. Puku e bolela go letlakala 519 gore: “Ka kgonthe phethagalo ya kholofetšo ya gore ‘o monyenyane o tla tšwa ba sekete’ e diregile, gomme e diregile ka tekanyo e kgolo! Go e nngwe le e nngwe ya dinaga tše di fetago 50 mo go bego go se na le ‘o monyenyane’—mo go bego go se na le o tee wa Dihlatse tša Jehofa ka 1919, mo di bego di se tša ka tša dira boboledi le gatee—lehono go na le batumiši bao ba fetago sekete ba Jehofa. Go tše dingwe tša dinaga tše, bjale go na le Dihlatse tša Jehofa tše masome a dikete, ee, gaešita le tše di fetago makgolo a dikete tšeo e lego bagoeledi ba mafolofolo ba Mmušo wa Modimo! Lefaseng ka bophara, Dihlatse tša Jehofa di tšwile ‘’thšaba se matla’—e le tše dintši ka palo bjalo ka phuthego e kopanego ya lefase ka moka go feta baagi ba setšhaba lege e le sefe bonyenyane sa tše 80 tšeo di ipušago tša lefase.”
20 Modiro woo wa koketšego ya Mmušo ga se wa fela le gatee. Ka mo go fapanego, Jehofa o o akgofišitše go fihla tekanyong yeo e ka se bapišwego. O tla tšea karolo go wona go fihla tekanyong efe? Na o tloga o lemoga dibaka ka moka tšeo di go bulegetšego? Ge o dutše o ithuta seo ba bangwe ba se dirago, eka pelo ya gago ka noši e ka go tutueletša go itira yo a hwetšagalago bakeng sa go tšea karolo ka mo go tletšego modirong o mogolo woo Modimo wa rena yo lerato a o laolago ka Jesu Kriste mehleng ya rena.