Kgaolo 7
Dira ka Bohlale ge o Lebane le Kotsi
1. Ke ka baka la’ng batho ba ile ba hwa e se tshwanelo (a) ge Titanic e be e nwela? (b) ge Thaba ya Pelée e be e thuthupa?
GE BA lemošwa ke mothopo o botegago gore kotsi e batametše, ruri batho ba hlalefilego ba gata mogato wa go šireletša maphelo a bona. (Diema 22:3) Eupja batho ba dikete-kete ba ile ba fedišwa go be go se gwa swanela, ka gobane kholofelo ya bona e ile ya fapošwa. Go sa šetšwe ditemošo tša gore ba tsene diketswaneng tše phološago bophelo, ruri banamedi ba makgolo-kgolo ba ile ba nwela lewatleng ba le ka go Titanic ka 1912, ka gobane ba be ba dumela polelo ya gore sekepe ga se nwele. Ge Thaba ya Pelée kua Martinique e be e thoma go thunya mollo le go ntšha matlapa ka 1902, ruri batho ba kgaufsi le Saint-Pierre ba ile ba boifa, eupja ka gobane dikgahlego tša boithati tša ditho tše di tumilego tša lefelong di be di le kotsing, ruri bo-ra-dipolitiki ba lefelong leo le mongwadi wa pampiri ya ditaba wa moo ba ile ba leka go kokobetša poifo ya batho ka go ba kgothatša gore ba se ke ba tloga. Thaba e ile ya thuthupa gatee-tee gomme batho ba 30 000 ba ile ba hwa.
2. (a) Ke temošo efe e akgofilego yeo e kwatšwago mehleng ya rena? (b) Ke ka baka la’ng boemo e le bjo bo akgofilego kudu?
2 Temošo e akgofilego kudu-kudu e newa mo mehleng ya rena, e sego yeo e bolelago ka kotsi e itšego ya lefelong, eupja e lego yeo e bolelago ka go batamela ga ntwa ya legohle ya Modimo ya Haramagedone. (Jesaya 34:1, 2; Jeremia 25:32, 33) Dihlatse tša Jehofa di etetše leboelela magaeng a batho lefaseng ka bophara go ba eletša gore ba dire ka bohlale, e le gore ba tle ba phološe maphelo a bona. Na ruri o rata bophelo moo o ka gatago mogato o swanetšego, gomme wa dira seo ka go akgofa?
“LEFASE LE A FETA”
3. Ke ka baka la’ng kgopolo ya rena malebana le lefase e tla kgoma tebelelo ya rena ya go phologa?
3 Lebaka le legolo tebelelong ya gago ya go phologa, ke kgopolo ya gago malebana le lefase. Ge feela o dutše o phela o le motho, gona o lefaseng. Eupja, ga se wa swanela go ba le karolo dikganyogong tša lona tše mpe gomme wa ekiša ditiro tša lona tše dibe. Ga se wa swanela go ipapetša le lona ka go holofela batho le maano a bona, go e-na le go holofela Modimo le morero wa gagwe. Eupja o swanetše go kgetha, ruri o ka se ke wa ba ka mahlakoreng a mabedi. “E a rataxo xo xwêrana le lefase, ó itira lenaba la Modimo.” Ka baka la’ng? Ka gobane, go etša ge Lentšu la Modimo le re botša, ruri “lefase ka moka le rapaletše bobeng.”—Jakobo 4:4; 1 Johane 5.19; Psalme 146:3-5.
4. (a) Ka go diriša Beibele ya gago, hle hlalosa mekgwa le dikgopolo tšeo di tlago go šitiša batho go tsena bophelong tlase ga Mmušo wa Modimo. (b) Ke ka baka la’ng mang le mang yo a nweletšego dilong tše a swanetše go di lahla gatee-tee?
4 Jehofa ka mo go kwalago, a ka se ke a tliša ka Tokišong ya gagwe e Mpsha ya go loka batho bao tsela ya bona ya bophelo e neago bohlatse bja gore ba kgomaretše go seo yena a se ganago. Tše dingwe tša dilo tšeo ke dife? Go na le mediro e mentši le dikgopolo tšeo lefase le sa di elego hloko. Eupja, ge e ba re rata go phologa bofelo bja lefase le le lebe, gona ruri go sa šetšwe seo batho ba bangwe ba se dirago le go se gopola, re tla kwa temošo ya Beibele ya gore diotswa, dihlotlolo, basodoma le bao ba itahlelago ditšhileng tša go hloka boitshwaro le boitshwaro bjo bo gobogilego, ba ka se ke ba balelwa gare ga baphologi. Go sa šetšwe kamoo ba bangwe gantši ba itahlelago maakeng goba bohodung, ruri rena re tla gana tsela e bjalo ya bophelo. Go sa šetšwe kamoo mediro ya boloi e ratwago ka gona, ruri rena re tla e phema. Ešita lege ba bangwe ba ka tlala lehufa, ba ferehla ntwa, ba befelwa, ba leka go itebatša mathata ka dihlare-tagi goba go nwa kudu dino tše di tagago, ruri rena re ka se ke ra ba ekiša. Ge e ba re nweletše dilong tše, gona re tla swanelwa ke go fetoga. Gaešita lege tše dingwe tša tše di be di bonala e le tšeo di “tlwaetšwego” go rena nakong e fetilego, fela re tla di furalela. Ka baka la’ng? Ka gobane re rata Modimo e le ka kgonthe, re rata bophelo, gomme Lentšu la Modimo le re eletša gore “ba ba diraxo tše byalo ba ka se je bohwa mmušong wa Modimo.”—Ba-Galatia 5:19-21; Ba-Efeso 5:3-7; 1 Ba-Korinthe 6:9, 10; 2 Ba-Korinthe 7:1; Kutollo 22:15.
5. (a) Ge e ba bophelo e le bja bohlokwa go rena, ruri re swanetše go ithuta go dira’ng? (b) Ke dika dife tše di kgahlišago tšeo di bolelwago mangwalong a lego bofelong bja serapa se? Ke tša bohlokwa gakaakang? Re ka di tšweletša bjang?
5 Ge e ba sebaka sa go phela ka mo go sa felego ka lethabo e le sa bohlokwa go rena, gona re swanetše go ithuta kamoo re ka kgahlišago ka gona Monei wa bophelo, Jehofa Modimo. (Ditiro 17:24-28; Kutollo 4:11) Re swanetše go diriša Lentšu la gagwe ka mehla dibopegong tšohle tša maphelo a rena. Ge re dutše re dira bjalo, gona re tla ela hloko gatee-tee kgopolo ya rena malebana le rena ka noši le malebana le batho ba bangwe, dithotong tša rena le dilong tšeo re ka kgonago go di hwetša gomme re tla ela hloko kamoo ye e ka kgomago ka gona boemo bja rena pele ga Modimo. Batho bao ba re dikologilego mo gongwe ba ka ikgodiša kudu, ba godiša moloko goba morafe goba setšhaba sa bona, eupja rena re tla rata go ela hloko e le ka kgonthe lengwalo leo le rego: “Modimo ó lwa le baikxodiši; ba xo ikokobetša ó ba sétša ka dikxauxêlô.”—Jakobo 4:6; Tsefanya 2:2, 3; Psalme 149:4.
6, 7. Ke ka baka la’ng re swanetše go hlahloba maphelo a rena seetšeng sa 1 Johane 2:15-17?
6 Gaešita lege ba bangwe ba itumelela gore ba metšwe ke dikganyogo tšeo di tutuetšwago ke lekoko la dilo tše di bonagalago goba ba laolwa ke kganyogo ya go rata botumo, fela rena re tla hlahloba bophelo bja rena seetšeng sa 1 Johane 2:15-17, yeo e rego: “Le se kê la rata lefase le tše lefaseng; xe motho a rata lefase, leratô la Tata wešo xa le xôna mo xo Yêna. Xobane tšohle tše lefaseng, e lexo kxanyoxô ya nama, le kxanyoxô ya mahlô, le xo phela ka xo ikxoxomoša, xa di tšwe xo Tata wešo, di tšwa lefaseng. Xomme lefase le a feta, le yôna kxanyoxô ya lôna. E a tl’o xo dula à le xôna xo ya xo ile, ké eo a diraxo tše Modimo a di rataxo.” Ge e ba re rata go dira diphetogo, gona ye ke nako ya go di dira.
7 Lefase le le tsela ya lona ya bophelo di ka se ke tša ba gona ka mo go sa felego. Ga se leo le ka se “kego la nwela.” Batho ba lefase mo gongwe ba ka leka go itshwarelela ka balatedi ba bona, gomme ba ba dira gore ba bone ekare maiteko a bona a tla kaonefatša ditšhaba. Eupja tsela feela ya gore re phološwe kotsing e batametšego, ke ka go kwa molaetša wa Modimo wa temošo. Ba-Ninife ba mehleng ya moporofeta Jona go se ba beile mohlala woo re ka dirago gabotse go o ela hloko.
“BA SOKOLOXILE KA MOKXOŠI WA JONA”
8. Ba-Ninife ba ile ba bontšha bjang bohlale ge Jona a be a ba nea temošo ya Modimo, gomme ka mafelelo afe?
8 Jehofa lekgolong la nywaga la senyane Pele ga Mehla ya Rena o ile a roma Jona bathong ba Ninife, mošate wa Asiria, go ya go ba botša gore ka baka la bobe bja bona, Ninife e be e tla ribegetšwa. Ge Jona a be a ba lemoša gore ba be ba tla senywa ka morago ga matšatši a 40, ruri ba ile ba dira’ng? Go e na le go kwera, ba ile “ba dumêla Modimo, ba xoêlêla xore xo ikônwê dijô, xo aparwê mankxeretla.” Kgoši ka noši e ile ya ba lentšu-letee le bona, ya eletša batho gore ba bitše go Jehofa gomme ba lahle tsela e mpe ya bona le bošoro bja bona. O ile a re: “Mohlomongwê Modimo a ka thiša a boa, a xomiša boxale bya xaxwe, ra se kê ra senyêxa.” Ka gobane ba ile ba lahla tsela ya bona e mpe, ruri Jehofa o ile a ba gaugela. Maphelo a bona a ile a phološwa.—Jona 3:2-10.
9, 10. (a) Ke tabeng efe moo Jesu a bego a bolela gore ba-Ninife e be e le mohlala wa go ekišwa? (b) Ke bomang lehono bao ba swanago le ba-Ninife bao?
9 Jesu ge a be a sola ba-Juda ba bego ba sa dumele lekgolong la nywaga la pele Mehleng ya Rena, o boletše ka taba ye ya histori, ge a be a re: “Banna ba Ninife mohla wa kahlôlô ba tlo tsoxa ba lebana le moloko wó ba o tšwa; xobane bônà ba sokoloxile ka mokxoši wa Jona. Xomme tsebang, yo e lexo e moxolo xo Jona ó fá.”—Mateo 12:41.
10 Go thwe’ng ka mehla ya rena? Na go na le ba bangwe ba bontšhago tshokologo e bjalo? Ee; go na le batho ba bantši-ntši lefaseng ka bophara bao ka go swana le ba-Ninife, mo gongwe ba ka bago ba se ba ka ba ipolela gore ba rapela Modimo wa Beibele, eupja bao mo nakong ye ba kwago molaetša wa Jehofa wa therešo. Ge ba ithuta lebaka leo tshenyego e tlago ka lona lefaseng le, ruri ba tsoma kgaugelo ya Modimo. Ba fetogile e le ka kgonthe megopolong le dipelong ge e le ka tsela ya bona ya pele ya bophelo gomme mo nakong ye ba ikemišeditše go dira “medirô e swanêlaxo thsokoloxô.” (Ditiro 26:20; bona gape le Ba-Roma 2:4.) Na ke kganyogo ya gago gore o be o mongwe wa bona? Ge e ba go le bjalo, gona o se ke wa dika-dika.
AKGOFELA GO TSOMA KHUTŠO
11. (a) Setlogo sa ba-Gibeoni e be e le sefe? (b) Ke ka baka la’ng ba ile ba tsoma khutšo le ba-Isiraele?
11 Ba-Gibeoni mehleng ya Jošua le bona ba ile ba dira ka bohlale e le gore maphelo a bona a tle a phološwe. E be e le ba-Kanana bao tsela ya bona ya bophelo e bego e le ya go hloka boitshwaro le ya go rata dilo tše di bonagalago, go rapela medimo ya diswantšho le botemona. Jehofa o be a tsebišitše ka tshenyego ya bona. Ba be ba tseba kamoo Jehofa a ntšhitšego ka gona ba-Isiraele Egipita nywageng e 40 e fetilego, le gore dikgoši tše matla tša ba-Amore kua bohlabatšatši bja Noka ya Jorodane ga se tša ka tša kgona go ema pele ga bona. Bohle ba be ba tseba gore merako e megolo ya Jeriko ka ntle ga go dirišwa ga dikanono tše matla e ile ya wa pele ga bona, le gore motse wa Ai o ile wa dirwa lerope. (Jošua 9:3, 9, 10) Baagi ba motse wa Gibeoni ba be ba rata go phela, eupja ba ile ba lemoga gore le ka mohla ba be ba ka se ke ba fenya ntweng ya go lwa le Modimo wa ba-Isiraele. Go be go nyakega gore go dirwe se sengwe kapejana. Eng? Ba be ba ka se ke ba phegelela go dira kgwerano le ba-Isiraele, eupja ba ile ba bona gore ba swanetšwe ke go leka go e dira. Bjang?
12. (a) Go sa šetšwe mokgwa wo ba ilego ba o diriša, ruri ke ka baka la’ng ba-Gibeoni ba ile ba phološwa? (b) Ke diphetogo dife tšeo ba ilego ba swanelwa ke go di dira, gomme ke modiro ofe wo ba ilego ba o newa gore ba o dire?
12 Ba ile ba dira ka bohlale gomme ba romela banna go Jošua bao ponagalo ya bona e bego e bontšha gore ba sepetše leeto le letelele kudu. Ge ba fihla go Jošua, ba ile ba bolela gore ba tšwa nageng ya kgole kudu le gore ba kwele ka dilo tše dikgolo tšeo Jehofa a di dirilego, gomme ka ge e le baemedi ba batho ba gabo bona, bona ba tlile go ikgafela gore e be bahlanka le go kgopela gore kgwerano e dirwe le bona. Jošua le magošana a Isiraele ba ile ba dumela. Ge bofora bjoo ka morago bo utologa, ruri ba-Gibeoni ba ile ba ipolela ka boikokobetšo gore ba be ba boifela maphelo a bona gomme ba bontšha go rata go dira tšohle tšeo ba bego ba di kgopelwa. (Jošua 9:4-25) Jehofa o be a dutše a bona ditaba tšohle. O be a sa forwe. O be a ka bona gore ga ba leke go senya batho ba gagwe go etša ge go be go dirile ba-Moaba nakong e fetilego, gomme o ile a leboga kganyogo ya bona ya kgonthe ya go kganyoga go phela. O ile a ba dumelela gore ba abelwe modiro tlase ga ba-Lefi tabernakeleng e kgethwa, ka go rwalela dikgong le go kga meetse, gomme e le go thuša borapedi bja Jehofa. Ee, gore ba tle ba amogelwe tirelong e bjalo, ruri ba be ba swanetše go lahla mekgwa ya bona ya pele ya ditšhila.—Jošua 9:27; Lefitiko 18:26-30.
13. (a) Re ka holega bjang tiragalong yeo ya boporofeta yeo e akaretšago ba-Gibeoni? (b) Go nyakega’ng go batho lehono gore ba tle ba phološwe ke Jošua o Mogolo?
13 Ka baka la therešo ya gore re batametše kudu bofelo bja ‘mehla ya bofelo,’ ruri ke gabohlokwa gore batho ka moka bao ba ratago go phologa ba gate mogato ka ntle le go dika-dika le ka potego ya kgonthe. Jesu Kriste yo e lego mophethi wa kahlolo wa Jehofa lehono, a ka se ke a logelwa maano go etša ge Jošua a ile a dirwa. Tsela feela yeo batho ba bjalo ba ka kwanago le yena ka yona e le gore a tle a se ke a ba bolaya, ke fela gore ba bolele phatlalatša tumelo ya bona ya go dumela Jehofa e le Modimo wa therešo. (Bapiša le Ditiro 2:17-21.) Ka gona, ba swanetše go amogela Jesu Kriste maemong ao Modimo a mo abetšego wona gomme ba phele e le batho bao ba sa ratego tsela ya bophelo ya lefase le le ahlotšwego. Ba swanetše go fetoga bahlanka ba ikokobeditšego ba Modimo, gomme ba mo neele tirelo e kgethwa ba le gotee le phuthego ya batho ba gagwe.—Johane 17:16; Kutollo 7:14, 15.
14. Ke ka baka la’ng go hlakodiša ga Jehofa ba-Gibeoni go lenaba go e-na le seo go se bolelago go rena?
14 Gatee-tee ka morago ga gore ba-Gibeoni ba eme le batho ba Jehofa, ruri ba ile ba welwa ke tlhaselo e kgolo. Dikgoši tše hlano tša ba-Amore di ile tša thibelela Gibeoni gore di gapeletše badudi ba yona gore ba boele gape ka lehlakoreng la bona, e le gore ba lwe le ba-Isiraele. Ba-Gibeoni ba ile ba iša lentšu gatee-tee go Jošua gore a tle a ba thuše, gomme tlhakodišo yeo e ilego ya ba tlela e bile e nngwe ya ditaba tše kgolo kudu historing ka moka. Jehofa o ile a raranya manaba, a neša sefako se tšwago legodimong gomme a lelefatša mosegare ka mohlolo go fihlela ge ba-Isiraele ba feletša manaba sa ruri. (Jošua 10:1-14) Go phološwa moo ga ba-Gibeoni, e be e le ga boporofeta ga go hlakodišwa mo gogolo ga lešaba le legolo la barapedi ba Modimo wa therešo ntweng ya legohle ya Haramagedone. Sebaka sa go holwa ke tlhakodišo yeo se buletšwe batho ba ditšhaba tšohle, ge e ba ba ka dira ka bohlale mo nakong ye. Na o itira gore o holwe ke sebaka seo?—Kutollo 7:9, 10.