Kgaolo 11
Baphologi ga se ba Swanela go ba “Karolo ya Lefase”
1, 2. (a) Jesu o boletše’ng ka tswalano ya barutiwa ba gagwe le lefase? (b) Seo ga se bolele eng, gomme ka baka la’ng?
JESU o be a bolela’ng ge a bolela gore balatedi ba gagwe ba “lefaseng,” eupja gore ga se ba swanela go ba “karolo ya lefase”? (Johane 17:11, 14, bapiša le NW) Gore re be gare ga batho bao ba tlago go phologela go phela Tokišong e Mpsha ya Modimo, gona re swanetše go kwešiša se.
2 Sa pele hlokomela seo go se be “karolo ya lefase” go sa se bolelego. Ga go bolele gore re ikarole go swana le badula-noši ka mphomeng goba go ya lefelong la badula-noši goba lefelong le lengwe la kgole. Ka go se swane le se, bošegong bja pele ga lehu la gagwe, Jesu o ile a rapela Tatagwe bakeng sa barutiwa ba gagwe gomme a re: “Xa ke kxopêlê xore O ba tlošê lefaseng; ke ba kxopêlêla xo phêmêlwa bobe. Bôná xa se ba lefase, byalo ka Nna kè se wa lefase.”—Johane 17:15, 16.
3, 4. (a) Ke medirong efe mo go swanetšego go Bakriste gore ba kopane le batho ba lefase? (b) Eupja ba swanetše go phema’ng?
3 Barutiwa ba Jesu go e na le gore ba iphihlele batho ba ile ba ‘rongwa lefaseng’ gore ba ye go tsebiša batho therešo. (Johane 17:18) Ka go dira bjalo ba dirile e le “seetša sa lefase,” ka go dira gore seetša sa therešo se bonege e le gore batho ba tle ba bone kamoo therešo ya Modimo e kgomago maphelo a batho ka go ba hola.—Mateo 5:14-16.
4 Bakriste ba kopana le batho ba bantši ge ba dutše ba dira medirong e le gore ba tle ba iphepe le go fepa malapa a bona, le ge ba dutše ba bolela ditaba tše di lokilego tša Mmušo wa Modimo bathong. Ka gona, go etša ge moapostola Paulo a bontšha, ruri ga se ba lebelelwa gore ba “tlošwe lefaseng” ka mokgwa wa nama. Ba ka se ke ba kgona go se ‘hlakane’ le batho ba lefase ka mo go feletšego. Eupja ba ka kgona gomme ba swanetše gore ba tlogele ditsela tše mpe tšeo batho ba bantši ba phelago ka tšona.—1 Ba-Korinthe 5:9-11.
5. Go ikarola mo go nyakegago go lefase go swantšhitšwe bjang tabeng ya Noage le lapa la gagwe?
5 Boemo bo swana le bjola bja mehleng ya Noage ge Jehofa a be a lemoga gore “batho ka moka ba be ba phela maphelo a bodilego lefaseng.” (Genesi 6:12, The New English Bible) Eupja Noage le lapa la gagwe ba be ba phela ka go se swane le bona. Noage ka go gana go itahlela bobeng bjoo bo bego bo mo dikologile gotee le ka go bolela ga gagwe go loka, ruri o ‘sotše lefase.’ O bontšhitše e le leo le tlogago le sa sepele ka go dumelelana le thato ya Modimo. (Ba-Hebere 11:7; 2 Petro 2:5) Ke ka baka leo nakong ya ge Meetse-fula a lefase a fediša batho ba banyatši, yena le lapa la gagwe ba ilego ba phologa. Ba be ba le “lefaseng” gomme ka nako e swanago ba se “karolo ya lefase.”—Genesi 6:9-13; 7:1; Mateo 24:38, 39.
Lerato la Tshwanelo la go Rata Batho ba Lefase ke Lefe?
6. Na re swanetše go bontšha lerato bathong ba lefase?
6 Na go se be “karolo ya lefase” go bolela le go ba mohloi wa batho? Go dira bjalo go ka dira gore motho a lwantšhane le Jehofa Modimo yo Morwa wa gagwe Jesu a boletšego gore, “ó ratile lefase [la batho] xakaakaa, a bá a le nea Morwa wa xaxwe e a tswetšwexo à nnoši, xore mang le mang e a mo dumetšexo a se kê a lahlêxa, a bê le bophelô byo bo sa felexo.” Ka gona, botho bja Modimo le kwelobohloko ya gagwe bathong ba mehuta yohle bo bea mohlala go rena gore re o latele.—Johane 3:16; Mateo 5:44-48.
7, 8. (a) Beibele e re’ng mabapi le go rata lefase? (b) Lefase leo re swanetšego go ikarola go lona ke lefe? (c) Ke ka baka la’ng re swanetše go phema lefase le dikganyogo tša lona?
7 Eupja na moapostola Johane ga a re botše gore, “Le se kê la rata lefase le tše lefaseng; xe motho a rata lefase, leratô la Tata wešo xa le xôna mo xo Yêna”? Ge e ba Modimo a ratile lefase, gona ke ka baka la’ng moapostola a boletše se?—1 Johane 2:15.
8 Beibele e bontšha gore Modimo o rata lefase la batho feela ka ge e le batho bao ba lego boemong bja go se phethege bja go hwa, le bao ba nyakago thušo e le ka kgonthe. Ka lehlakoreng le lengwe, Sathane o rulagantše batho ba bantši gore ba ganetše Modimo. Ke “lefase” leo e lego lekoko la batho leo le lahlilego Modimo gomme le le ka tlase ga pušo ya Sathane, leo Bakriste ba therešo ba swanetšego go ikarola go lona. (Jakobo 1:27) Lentšu la Modimo le lemoša malebana le go rata dikganyogo tše fošagetšego le mediro ya lefase leo: “Tšohle tše lefaseng, e lexo kxanyoxô ya nama, le kxanyoxô ya mahlô, le xo phela ka xo ikxoxomoša, xa di tšwe xo Tata wešo, di tšwa lefaseng. Xomme lefase le a feta, le yôna kxanyoxô ya lôna. E a tl’o xo dula à le xôna xo ya xo ile, ké eo a diraxo tše Modimo a di rataxo.”—1 Johane 2:15-17.
9, 10. (a) Go ka bolelwa bjang gore dikganyogo tše di “tšwa lefaseng”? (b) Dikganyogo tše di bile le mafelelo afe bathong?
9 Ee, dikganyogo tšeo tša nama le mahlo gotee le kganyogo ya go ikgodiša ga motho di “tšwa lefaseng.” Ke tšeo di ilego tša ikaga batswading ba pele ba batho gomme tša ba dira gore ba nyake go ipuša ka ntle go Modimo e le gore ba tle ba latele dikganyogo tša boithati. Go latela dikganyogo tše tša boithati tša lefase go ile gwa iša tabeng ya go roba melao ya Modimo.—Genesi 3:1-6, 17.
10 Hlokomela seo o se bonago se go dikologile. Na batho ba bantši ga ba rulaganye maphelo a bona dikganyogong tša nama le tša mahlo le “xo phela ka xo ikxoxomoša”? Na dilo tše ga se tšona tšeo di rulaganyago dikholofelo le dikgahlego tša bona, gomme di buša tsela yeo ba dirago ka yona gotee le kamoo ba dirišanago le ba bangwe? Ka baka la se, histori ya motho ke pego e tee e telele ya go se kwane ga batho le dintwa, boitshwaro bjo bobe le bokebekwa, megabaru ya tša papatšo le kgateletšo, ya kganyogo ya boikgogomošo le ya go lwela botumo le matla.
11. Ka gona, ke ka baka la’ng lerato la Modimo la go rata lefase e se leo le sa dumelelanego le seo Lentšu la gagwe le se nyatšago?
11 Ee, re ka bona gore go rata lefase bjale ka ge Modimo a le ratile go fapane kudu le go rata dikganyogo tša lona tše di fošagetšego le mediro ya lona yeo a e nyatšago. Lerato la Modimo la go rata batho le butše tsela ya gore ba lokologe dikganyogong tšeo tše mpe le go lokologa mafelelong a tšona a mabe ao a akaretšago lehu ka bolona. O bontšhitše lerato le ka go nea Morwa wa gagwe a nnoši gore a lopolle batho. Eupja ge e ba mang le mang a gana sehlabelo se gomme a tšwela pele ka go se kwe, ruri Beibele e bolela gore o ‘tla dula a okametšwe ke bogale bja Modimo.’—Johane 3:16, 36; Ba-Roma 5:6-8.
Go Lokologa Taolong ya “Mmuši wa Lefase lé”
12. Re ka tseba bjang ge e ba mo gongwe lerato leo re ratago batho ba lefase ka lona e le leo le kgahlišago Modimo goba go se mo kgahliše?
12 Go thwe’ng ka rena? Na re “rata” batho bao ba lego lefaseng ka kgopolo ya go rata go ba thuša e le ka kgonthe gore ba tle ba hwetše tsela e išago bophelong ka go amogelwa ke Modimo? Goba na re rata dilo tšona tšeo di ba swareletšego gore ba se ke ba ba bahlanka ba Modimo, e lego moya wa bona wa boipušo, go kgantšha dilo tšeo ba nago le tšona le go holofela go ba ga bona ba bohlokwa le bao ba retwago? Ge e ba re rata go ba gotee le batho bao ba nago le dika tše bjalo, gona re “rata lefase” ka tsela yeo moapostola a e nyaditšego.
13. Lerato la go rata lefase le ka šitiša bjang motho go direla Modimo?
13 Batho ba bantši mehleng ya Jesu ba be ba rata ditsela tša lefase. Ka gona, ba ile ba phema go ema ba tiile e le barutiwa ba Jesu. Ba be ba sa rate go lahlegelwa ke botumo bja bona le maemo gare ga batho maemong a bona a tša leago le tša bodumedi. Ba ile ba rata go retwa ke batho go e na le go amogelwa ke Modimo. (Johane 12:42, 43) Ee, ba bangwe ba ile ba dira mediro ya lerato le go dira mediro e mengwe ya bodumedi. Eupja ba dirile se kudu-kudu ka gobane ba be ba rata go godišwa ke ba bangwe. (Mateo 6:1-6; 23:5-7; Mareka 12:38-40) Na ga o bone batho ba bontšha lona lerato le la go rata tsela e mpe ya lefase lehono? Lega go le bjalo, Beibele e bontšha gore “lerato” la mohuta wo le iša feela tshenyegong.
14. Ke mang yo a ilego a leka Jesu nakong ya ge a be a le lefaseng, gomme ka mafelelo afe?
14 Morwa yo e lego wa Modimo ka noši o ile a lekwa gona ditabeng tše. Go ile gwa dirwa boiteko bja go šikinya ka go yena kganyogo ya boithati ya gore a ikgogomošetše batho e le gore a swane le lefase. O ile a ba a holofetšwa go newa pušo ya go buša ditšhaba ka moka tša lefase le letago la tšona. Eupja o ganne e le ka kgonthe kakanyo e bjalo ya dikganyogo tša boithati. Di be di e-tšwa go motho yo mathomong a ilego a ngangiša bogoši bja Jehofa Modimo, e lego Sathane Diabolo.—Luka 4:5-12.
15. Bontšha Beibeleng ya gago yoo e lego “mmuši wa lefase lé.”
15 Go tseba ka kholofetšo ya Sathane ya bogoši go Jesu ke mo go nyakegago gore re kwešiše lebaka leo ka lona re se ra swanelago go ba “karolo ya lefase.” Go bontšha gore lefase la batho ka kakaretšo go akaretša le bogoši bja lona, le bušwa ke Lenaba la Modimo le le sa bonagalego. Jesu ka noši o boletše ka Sathane e le “mmuši wa lefase lé.” (Johane 12:31; 14:30; 2 Ba-Korinthe 4:4) Moapostola Paulo le yena o boletše ka “meôya ya bobe,” e lego batemona bao ba laolwago ke Sathane ba le bjale ka “ba-laola-mafase ba lefsifsi” bao ba sa bonagalego. Paulo o lemošitše Bakriste ka go nyakega ga ditlhamo tša moya gore ba itšhireletše go ‘babuši’ ba.—Ba-Efeso 6:10-13.
16. Ke karolo e kaakang ya lefase yeo e fapošitšwego ke Sathane gomme e le matleng a gagwe?
16 Ke batho ba sego bakae feela bao ba kilego ba dula ba lokologile taolong ya mmuši yo yo a sa bonagalego gotee le madira a gagwe. Eupja “lefase,” ke gore batho ba bantši bao ba lahlilego Modimo ruri le ‘rapaletše matleng a yo mobe.’ O ‘timetša lefase ka moka la batho’ ka tutuetšo ya batemona go akaretša le babuši ba lona ba lefaseng ka go ba rapela tseleng ya go lwa le Modimo le Mmušo wa gagwe.—1 Johane 5:19; Kutollo 12:9; 16:13, 14; 19:11-18.
17. (a) Mokgwa o bontšhwago ke lefase o hlatsela eng ge e le ka motho yo a eteletšego batho pele? (b) Na go tla kgahliša Mmopi ge e ba re ka bontšha moya o bjalo?
17 Se se ka kwala se le thata go se dumela. Ee, na batho ba bantši ba lefase le ga ba bontšhe mokgwa le mediro ya Lenaba la Modimo gabotse? Lefaseng ka bophara re bona go bolela maaka, lehloyo, bošoro le polao tšeo di šupago bao ba ‘tswetšwego ke Diabolo,’ gomme e le yena ‘tatago’ bona wa moya. (1 Johane 3:8-12; Johane 8:44; Ba-Efeso 2:2, 3) Ruri moya wo ga o tšwe go Mmopi yo Lerato.
18. Maikwelo a rena mabapi le pušo a bontšha bjang ge e ba re lokologile tlhahlong ya “mmuši wa lefase lé”?
18 Le gona, na batho ba bantši ga ba holofele maano a batho a go tliša khutšo le polokego? Ke batho ba bakae bao o ba tsebago bao ruri ba lebeletšego go Modimo le Mmušong wa gagwe gore a rarolle mathata a batho? Ee, kholofelo ya bona ya go holofela ditshepedišo tša batho tša bopolitiki ke yeo e lego e fošagetšego ka ge Jesu a itše: “Mmušô wa-ka xa se o tšwaxo ’faseng leno.” Mmušo wa gagwe ga o ‘tšwe’ lefaseng le ka gobane batho ga ba o thekge goba go o nea matla. Ke tokišetšo ya Modimo ka noši. (Johane 18:36; Jesaya 9:5, 6) Ka gona, gore re tle re be gare ga batho bao ba holofelago go phologa nakong ya ge Mmušo woo o e-tla go tla go lwa le manaba a wona ka moka, gona re swanetše go lemoga therešo e matla ya gore Sathane o buša lefase le le ditshepedišo tša lona. Seo se akaretša dithulaganyo tša lona tša bopolitiki tšeo di swanago le Ditšhaba tše Kopanego. Re swanetše go lokologa go tše ka moka ka go emela ga rena ka go tia pušo ya go loka ya Jehofa ka Kriste Jesu.—Mateo 6:10, 24, 31-33.
19. Bjale ka ge go hlatsetšwe ke histori, ruri ke ka ditsela dife moo Bakriste ba pele ba bontšhitšego gore e be e se “karolo ya lefase”?
19 Histori e bontšha gore Bakriste ba pele e be e le baagi ba ba hlomphegago le ba ba bolokago molao. Eupja ba be ba ikemišeditše go se be “karolo ya lefase” gaešita lege se se ile sa ba tlišetša tlaišo. Re bala ka dipolelo tše di swanago le tše:
“Bokriste bja pele bo be bo kwešišwa ganyenyane le go hlokomelwa ganyenyane ke batho bao ba bego ba buša lefase la boheitene. . . . Bakriste ba ile ba gana go ba le kabelo medirong e mengwe ya baagi ba Roma. . . . Ba be ba sa be modirong wa bopolitiki.”—On the Road to Civilization, A World History.57
“Ba ganne go ba le karolo lege e le efe taolong ya tša tšwelopele goba tšhireletšong ya tša bohlabani ya mmušo. . . . Go be go sa kgonege gore Bakriste ka ntle le go gana modiro lege e le ofe o mokgethwa kudu, ba amogele boemo bja go ba bahlabani, bo-maseterata goba magošana.”—History of Christianity.58
“Origen [yo a phetšego lekgolong la nywaga la bobedi le la boraro la Mehla e Tlwaetšwego] . . . o bolela gore ‘Kereke ya Bokriste e ka se ke ya ba le karolo ntweng ya go lwa le setšhaba lege e le sefe. Ba ithutile go Moetapele wa bona gore bona ke bana ba khutšo.’ Nakong yeo, Bakriste ba bantši ba ile ba bolaelwa tumelo ka baka la go gana tirelo ya tša bohlabani.”—Treasury of the Christian World.59
20. Gore bahlanka ba Jehofa ba tle ba lokologe go “mmuši wa lefase lé,” gona ke mediro efe e aroganyago ya lefase yeo ba e phemago?
20 Bahlanka ba Jehofa ka go se akaretšwe ditabeng tša lefase, ruri ga ba thuše botšhabeng bja lona bjo bo arolago, merafong ya lona ye e arolago goba dintweng tša lona tša leago. Mokgwa wa bona wo o laolwago ke Modimo o thuša khutšong le polokegong ya batho ba mehuta yohle. (Ditiro 10:34, 35) Ee, baphologi ba ‘masetla-pelo a magolo’ a tlago ba tla tšwa ‘ditšhabeng ka moka, le melokong ka moka le merafong ka moka, le malemeng ka moka.’—Kutollo 7:9, 14.
Na re Bagwera ba Lefase Goba Bagwera ba Modimo?
21. Ke ka baka la’ng motho yo a latelago Beibele a ka se ke a lebelela go ratwa ke lefase?
21 Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Xe le ka be Le le ba lefase, lefase le ka ba le rata ba e lexo ba xalô; xomme le Le hloile ka xe Le se ba xalô, ka xe ke Le hlaotše lefaseng. . . . Xe Nna ba nthlomere, le lena ba tlo Le hlômara.” (Johane 15:19, 20) Therešo yeo e lego molaleng ke ya gore tsela feela ya gore o be mogwera wa lefase ke ka go swana le lona, o be le kabelo dikganyogong tša lona le go beba batho ga lona, le go amogela kgopolo ya lona le mahlale a lona le go sepela ka mekgwa ya lona le ditsela tša lona. Eupja bao ba thekgago lefase le ba gana ge diphošo tša bona di utollwa goba ba lemošwa ka dikotsi tšeo tsela ya bona e ba išago go tšona. Ke ka baka leo ge motho a latela dithuto tša Beibele ka boitshwaro le mokgwa wa bophelo gomme a bolela ka go di rata, ruri a ka se kego a phema lehloyo la lefase le gatee.—Johane 17:14; 2 Timotheo 3:12.
22. O mongwe le o mongwe wa rena o lebane le kgetho efe ge e le ka bogwera?
22 Ka gona, Beibele e bontšha gore go ikgethela ga rena go molaleng. Go Jakobo 4:4 re a bala: “A xa Le tsebe xore Leratô la lefase ké xo dirêla Modimo bonaba? E a rataxo xo xwêrana le lefase, ó itira lenaba la Modimo.” Modimo le gona o na le melao ya gagwe mabapi le bogwera, gomme ga e dumelelane le yeo ya lefase la batho ba babe.—Psalme 15:1-5.
23. (a) Ke’ng yeo e tlago go bontšha gore motho ke mogwera wa lefase? (b) Re ka bontšha bjang gore re bagwera ba Modimo?
23 Go ba ga rena bagwera ba Modimo go ithekgile kudu ka go ba ga rena goba go se be ga rena mekgatlong e mengwe ya lefase le. Ge e ba re bontšha moya wa lefase, re e-ba le kgopolo ya lona ya bophelo, gona re ipontšha re le bagwera ba lefase e sego ba Modimo. Moya wa lefase o tšweletša “medirô ya nama” e swanago le “bootswa, le dithšila, le bohlôtlôlô. [Le] xo hlankêla medimo, le boloi, le thlôyanô, le dintwa, le pefêlô, le boxale, le dithsêlê, le boxarexare. Ké moná, le polaô, le botaxwa, le bohori, le tše di swanaxo le tšeo.” Beibele e bolela gabotse ka gore “ba ba diraxo tše byalo ba ka se jé bohwa mmušong wa Modimo.” Ka lehlakoreng le lengwe, ge e ba re le bagwera ba Modimo re tla ba le moya wa gagwe gotee le dienywa tša wona tša “leratô, le lethabô, le moláô; [le] xo se fêle pelo, le botho, le bonôlô, le pôtêxô le bolêta, le boithswarô.”—Ba-Galatia 5:19-23.
24. (a) Ke ka baka la’ng e le bošilo go ba baekiši ba batho bao lefase le ba neago tlhompho? (b) Maikwelo a rena malebana le mahumo a dilo tše di bonagalago a ka bontšha bjang bogwera bjo re bo nyakago e le ka kgonthe?
24 Ka gona, re bonatša moya wa mang? Seo se tla re thuša go tseba yo re lego bagwera ba gagwe e le ka kgonthe. Ka ge re phela ka mokgwa wo re phelago ka wona gomme re le ka tlase ga tutuetšo ya lefase le la gona bjale le lebe, gona re se ke ra makala ge re hwetša gore re swanetše go fetoga maphelong a rena e le gore re tle re kgahliše Modimo. Ka mohlala, batho ba lefase ba iša tlhompho le theto bathong bao boikgogomošo bja bona bo ba išago lehumong le legolo, matleng a magolo goba botumong bjo bogolo. Batho ba ipapetša le bagale ba ba bjalo ba lefase le medimo ya diswantšho, gomme ba ba ekiša mokgweng wa bona wa go bolela, boitshwaro, ponagalo le wa moaparo. Na o rata go tsebja o le bjalo ka motho yo a hlomphago batho ba ba bjalo? Dilo tšeo ba di dirago di tloga di fapogile go tšeo Lentšu la Modimo le re kgothaletšago gore re di dire dipakane tša rena bophelong. Beibele e re iša lehumong la moya, matleng le tlhomphong ya go dira re le baemedi ba Modimo le baboleledi ba gagwe mo lefaseng. (1 Timotheo 6:17-19; 2 Timotheo 1:7, 8; Jeremia 9:23, 24) Phora-phoretšo ya lefase ya tša papatšo e fetošetša batho dilong tše di bonagalago, gore ba dumele gore lethabo le ithekgile ka dilo tše di bonagalago. Ka gona, ba hlokomela tše kudu go feta go hlokomela dilo tša mehola ya moya. Ee, go latela tsela ya lefase go tla go dira gore o gwerane le lefase. Eupja go tla go dira gore o se sa ba mogwera wa Modimo. Ke bogwera bofe bjo e lego bja bohlokwa go wena? Ke bofe bjo bo tlago go go iša lethabong le legolo le la ka mo go sa felego?
25. (a) Re swanetše go lebelela’ng lefaseng nakong ya ge re tlogela ditsela tša lona? (b) Ke’ng yeo e tlago go re thuša go ‘mpshafatša megopolo ya rena’ e le ka kgonthe, e le gore re bone dilo go swana le ge Modimo a di bona?
25 Go bonolo go ikgafela mohlaleng wa lefase. Ka baka la moya wa lona o mobe, ruri bathekgi ba lefase le ba tla go galefela ge o tšea tsela e šele. (1 Petro 4:3, 4) Dikgateletšo di tla tlišwa go wena e le gore o bape le bona gomme o lese lekoko la batho ba lefase le go retollela mokgweng wa lona. Mahlale a lefase, ge e le mabapi le seo se tlišago katlego bophelong a tla dirišwa gore a leke go laola kgopolo ya gago. Ka gona, go nyaka boiteko bja kgonthe le tumelo go ‘mpshafatša mogopolo wa gago,’ gore o bone dilo ka kgopolo ya Modimo gomme o kwešiše lebaka leo ka lona ‘bohlale bja lefase le e lego bošilo go yena.’ (Ba-Roma 12:2; 1 Ba-Korinthe 1:18-20; 2:14-16; 3:18-20) Ka go ithuta ka mafolofolo Lentšu la Modimo, re tla bona bohlale bja maaka bja lefase. Re tla bona mafelelo a mabe ao a šetšego a tšweleditšwe ke “bohlale” bjoo gotee le bofelo bjo kotsi bjo bo swanetšego go iša go bjona. Le gona re tla lemoga ka botlalo bohlale bja tsela ya Modimo gotee le ditšhegofatšo tša kgonthe tšeo bo di tiišago.
Ga go Hole Selo go Nea Bophelo le Matla Lefaseng le le Fetago
26. Na e tla ba bohlale go akaretšwa modirong wa makgotla a tša thušo a lefase ka kgopolo ya go kaonefatša maemo?
26 Batho ba bangwe ba ka gana: ‘Eupja makgotla a mantši a lefase a a hola, gomme a thuša gore go be le tšhireletšo, boiketlo, thuto le tokologo ya batho.’ Ke therešo, makgotla a mangwe a nea kimollo ya nakonyana mathateng a sego kae a batho. Eupja ka moka ga ona ke karolo ya lefase le le furaletšego Modimo. A retollela tlhokomelo ya batho tabeng ya go dira gore tshepedišo ye ya dilo ya mehleng yeno e be gona ka mo go sa felego. Ka moka ga ona ga se baboleledi ba pušo ya Modimo lefaseng, e lego Mmušo wa Modimo ka Morwa wa gagwe. Go oketša se, gaešita le basenyi ba bangwe ba ka ba le malapa, ba a fepa, gomme ba dira mediro e rategago go setšhaba. Eupja na dilo tše di lokafatša go nea ga rena thušo makgotleng a a basenyi ka tsela lege e le efe?—Bapiša le 2 Ba-Korinthe 6:14-16.
27. Ke tsela efe feela yeo ka yona re ka thušago batho lefaseng le gore ba be gare ga baphologi bao ba tlago go tsena Tokišong e Mpsha ya Modimo?
27 Na ruri re ka bontšha lerato la kgonthe la go rata batho ka go ikopanya le maano lege e le afe a lefase, gomme ra dirišetša nako le matla go ona? Ge e ba o rata go thuša motho e mongwe yo a babjago, na o ka dira bjalo ka go ikopanya le yena ka tsela yeo o tlago go swarwa ke bolwetši bjoo bo swanago? Goba na o be o ka se ke wa mo tšwela mohola o mogolo ge o be o ka ba yo a phelago gabotse gomme wa leka go thuša motho gore a hwetše tsela e išago boiketlong? Lekoko la batho la mehleng yeno le fokola moyeng. Ga go le o tee wa rena yo a ka le phološago ka gobane Lentšu la Modimo le bontšha gore bolwetši bja lona bo iša lehung la lona. (Bapiša le Jesaya 1:4-9.) Eupja re ka thuša batho lefaseng go hwetša tsela ye išago bophelong bja moya le go phologela Tokišong e Mpsha ya Modimo, ge feela rena ka noši re ka ikarola lefaseng. (2 Ba-Korinthe 6:17) Ka bohlale, phema go ikopanya maanong a lefase. Katanela gore o pheme go se gokwe ke moya wa lefase le go ekiša ditsela tša lona tše mpe. Le ka mohla o se ke wa lebala gore: “Lefase le a feta, le yôna kxanyoxô ya lôna. E a tl’o xo dula à le xôna xo ya xo ile, ké eo a diraxo tše Modimo a di rataxo.”—1 Johane 2:17.