Go Thwe’ng ka “Mangwalo a go Bolelwago Gore a Hlatsela” Boraro Botee?

GO BOLELWA gore mangwalo a mangwe a Beibele a nea bohlatse bjo bo thekgago Boraro botee. Lega go le bjalo, ge re bala mangwalo a bjalo re swanetše go gopola gore bohlatse bja Beibele le bja histori ga bo thekge Boraro botee.

Lengwalo lege e le lefe la Beibele leo le newago e le bohlatse le swanetše go kwešišwa go ya ka ditemana tše di le dikologilego tša thuto e dumelelanago ya Beibele ka moka. Gantši seo se bolelwago e le ka kgonthe ke lengwalo le bjalo se bontšhwa gabotse ke ditemana tšeo di le dikologilego.

Ba Bararo go o Tee

NEW Catholic Encyclopedia e nea ‘mangwalo a bjalo a go bolelwago gore a hlatsela’ a mararo, eupja e bile e re: “Thuto ya Boraro botee bjo Bokgethwa ga e rutwe ka go T[estamente] ya K[gale]. Bohlatse bja kgale kudu ka go T[estamente] e M[psha] bo diepistoleng tša Paulo, kudu-kudu go 2 Ba-Kor. 13:13, [temana ya 14 Dibeibeleng tše dingwe] le 1 Ba-Kor. 12:4-6. Bohlatse bja Boraro botee ka go Diebangedi bo hwetšwa feela mantšung a dirišitšwego mabapi le kolobetšo a Mat. 28:19.”

“Batho” ba bararo ditemaneng tšeo ba lokeleditšwe ka mokgwa o latelago ka Beibeleng. Ba-Korinthe ba Bobedi 13:13 e bolela batho ba bararo ka tsela ye: “Kxauxêlô ya Mong wa rena Jesu Kriste, le leratô la Modimo, le kôpanô le Môya-mokxêthwa, a di bê le lena ka moka.” Ba-Korinthe ba Pele 12:4-6 e re: “Dineô tša Môya di na le mehuta; Môya wôna e fo ba o tee. Le medirô e na le mehuta; [“Morena,” NW] e fo ba o tee. Le matla a na le mehuta; Modimo Yêna e fo ba o tee e a diraxo tšohle xo bohle.” Mateo 28:19 e balega ka gore: “Ké xôna yang Le dirê dithšaba ka moka barutiwa ka xo ba kolobetša Leineng la Tate le la Morwa le la Môya o mokxêthwa.”

Na ditemana tše di bolela gore Modimo, Kriste le moya o mokgethwa ba dira Modimo wa Boraro botee le gore ba bararo ba ba lekana ka boemo, matla le bosafelego? Aowa, ga di dire bjalo go etša ge go lokeletša batho ba bararo ba bjalo ka Tom, Dick le Harry go sa bolele gore ke batho ba bararo mothong o tee.

Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature ya McClintock le Strong e bolela gore mohuta wo wa polelo o “hlatsela feela gore go na le ba bararo bao ba bolelwago ka maina, . . . eupja ga e hlatsele ka boyona gore ba ka moka ba bararo ke bao ba lego ka sebopego sa Modimo gomme ba na le matla a lekanago le a Modimo.”

Puku yeo gaešita lege e thekga Boraro botee, fela e bolela ka 2 Ba-Korinthe 13:13 gore: “Re ka se ke ra fetša ka go bolela ka mo go nepagetšego gore ba na le matla a lekanago goba tlhago e swanago.” E bolela ka Mateo 28:18-20 gore: “Lega go le bjalo, lengwalo le ge le elwa hloko ka bolona le ka se ke la hlatsela ka mo go nepagetšego sebopego sa ba bararo bao ba bolelwago, goba go lekana ga bona goba go ba ga bona Modimo.”

Nakong ya ge Jesu a be a kolobetšwa, Modimo, Jesu le moya o mokgethwa le bona ba ile ba bolelwa lengwalong lona le. Jesu o ile a “bôna Môya wa Modimo ò theoxa byalo ka leeba, ò e-tla xodimo xa xaxwe.” (Mateo 3:16) Lega go le bjalo, se ga se bolele gore ba ba bararo ke o tee. Aborahama, Isaka le Jakobo ba bolelwa gantši ba le gotee, eupja se ga se bolele gore ba dira motho o tee. Petro, Jakobo le Johane ba bolelwa ba le gotee, eupja se ga se bolele gore le bona ba dira motho o tee. Go oketša mo, moya wa Modimo o ile wa theogela godimo ga Jesu kolobetšong ya gagwe, go bontšha gore Jesu o be a se a ka a tlotšwa ka moya go fihlela nakong yeo. Ka ge se se le bjalo, gona o be a ka ba bjang karolo ya Boraro botee ge e ba ka mehla a be a dutše a le gotee le moya o mokgethwa?

Polelo e nngwe yeo e bolelago ka ba bararo ba le gotee e hwetšwa diphetolelong tše dingwe tša kgale tša Beibele go 1 Johane 5:7. Lega go le bjalo, baithuti ba dumela gore mantšu a a be a se gona mathomong ka Beibeleng, eupja a ile a tla a oketšwa ka morago. Diphetolelo tše dintši tša mehleng yeno di taboga ka mo go swanetšego temana ye e forago.

‘Mangwalo a mangwe a go bolelwago gore a hlatsela,’ a bolela feela ka tswalano e lego magareng ga batho ba babedi—Tate le Jesu. Anke re eleng hloko a mangwe a ona.

“Nna le Tate re Batee”

MANTŠU a a lego go Johane 10:30 a tsopolwa gantši go thekga Boraro botee, gaešita lege motho wa boraro a sa bolelwe moo. Eupja Jesu ka noši o bontšhitše seo a bego a se bolela ka go ba ga gagwe “batee” le Tate. O rapetše Modimo go Johane 17:21, 22 gore barutiwa ba gagwe “bohle e bê batee, byalo ka xe Wene Tate Ó le xo Nna, le Nna ké le xo Wene. E bê batee ka rena . . . byalo ka xe rena rè le batee.” Na Jesu o be a rapelela gore barutiwa ba gagwe ka moka ba be motho o tee? Aowa, go molaleng gore Jesu o be a rapelela gore ba be batee ka kgopolo le morero go etša ge yena le Modimo ba be ba le bjalo.—Bona gape le 1 Ba-Korinthe 1:10.

Paulo go 1 Ba-Korinthe 3:6, 8, (Phetolelo ya Kgale) o re: “Nna ke bjetše, Apolo o nošeditše . . . Yo a bjalago le yo a nošetšago e fo ba selo setee.” Paulo o be a sa bolele gore yena le Apolo e be e le batho ba babedi mothong o tee; o be a bolela gore ba be ba kopane morerong. Lentšu la Segerika leo Paulo a le dirišitšego mo bakeng sa “tee” (hen) ke leo le sa bolelego e tona goba e tshadi, ge e le gabotse ke “(selo) setee,” e lego go bo-ntšha go ba batee tirišanong. Ke lentšu le le swanago le leo Jesu a le dirišitšego go Johane 10:30 go hlalosa tswalano ya gagwe le Tatagwe. Le gona ke lentšu le le swanago le leo Jesu a le dirišitšego go Johane 17:21, 22. Ka gona ge a be a diriša lentšu “batee” (hen) ditabeng tše, o be a bolela ka botee bja kgopolo le morero.

John Calvin (yo e bego e le motho yo a dumelago Boraro botee) o boletše pukung ya Commentary on the Gospel According to John mabapi le Johane 10:30, gore: “Batho ba kgale ba dirišitše ka phošo temana ye go hlatsela gore Kriste ke . . . wa boemo bjo bo swanago le bja Tate. Kriste ga a bolele ka botee bja lebopo, eupja o bolela ka go dumelelana moo a nago le gona le Tate.”

Jesu gona ditemaneng tše di latelago ka morago ga Johane 10:30, o bolela ka matla gore ka mantšu a gagwe o be a sa bolele gore ke yena Modimo. O ile a botšiša ba-Juda bao ka phošo ba bilego le kgopolo yeo gomme ba rata go mo kgatla ka mafsika, gore: “Le re [ke] xoboša Modimo xe [ke] re: Ke Morwa wa Modimo?” (Johane 10:31-36) Aowa, Jesu o boletše gore e be e le Morwa wa Modimo, e sego Modimo-morwa.

Na ‘o Itekanya le Modimo’?

LENGWALO le lengwe leo le newago bjalo ka le le thekgago Boraro botee ke Johane 5:18. Le bolela gore ba-Juda (bjalo ka go Johane 10:31-36) ba be ba rata go bolaya Jesu ka gobane a be “a re Modimo ké Tata’xwe ka sebele, a itekanya le Modimo.”

Eupja ke bomang bao ba bego ba re Jesu o itekanya le Modimo? Ga se Jesu. O ile a itwela malebana le polelo ye ya maaka gona temaneng e latelago (19): “Jesu xe a bolêla le bôná a re: . . . Xa xo se Morwa a kxônaxo xo se dira ka la xaxwe; xobane tše Tat’axwe a di diraxo, ké tšôna tše le Morwa a di diraxo.”

Jesu ka seo o bontšhitše ba-Juda gore o be a sa lekane le Modimo, ka gona o be a ka se ke a dira dilo ka la gagwe. Na re ka nagana ka motho yo a lekanago le Modimo Ra-matla-ohle a bolela gore a ka se ke a ‘kgona go dira selo ka la gagwe’? (Bapiša le Daniele 4:34, 35.) Ka mo go kgahlišago, taba e lego go Johane 5:18 le 10:30 e bontšha gore Jesu o ile a itwela malebana le dipolelo tša maaka tšeo di bego di e-tšwa go ba-Juda bao ka go swana le batho ba dumelago Boraro botee, ba bego ba e na le dikgopolo tše di fošagetšego!

Na o “Lekana le Modimo”?

DOUAY Version (Dy) ya Katholika ya 1609 e bolela ka Jesu go Ba-Filipi 2:6, gore: “Yo lege a be a le ka sebopego sa Modimo, a se a kago a bona go lekana le Modimo e le go utswa.” King James Version (KJ) ya 1611 e balega ka mokgwa o swanago. Diphetolelo tše bjalo tše dintši di sa dutše di dirišwa ke ba bangwe go thekga kgopolo ya gore Jesu o be a lekana le Modimo. Eupja ela hloko kamoo diphetolelo tše dingwe di tšweletšago temana ye ka gona:

1869: “yo lege a le ka sebopego sa Modimo, a se a kago a bona go lekana le Modimo e le selo seo a bego a ka itšeela sona.” The New Testament, ka G. R. Noyes.

1965: “Yena—wa tlhago ya Modimo e le ka kgonthe!—le ka mohla ga se a ka a itira ka go ipota yo a lekanago le Modimo.” Das Neue Testament, kgatišo e boeleditšwego ka Friedrich Pfäfflin.

1968: “yo gaešita lege a le ka sebopego sa Modimo, a se a kago a tšea go lekana le Modimo e le selo seo ka megabaru a ka se dirago sa gagwe.” La Bibbia Concordata.

1976: “Ka mehla o bile le tlhago ya Modimo, eupja ga se a ka a nagana gore o swanetše go leka ka matla go ba yo a lekanago le Modimo.” Today’s English Version.

1984: “yo gaešita lege a be a le ka sebopego sa Modimo, a se a kago a nagana go itira yo a swanetšego go lekana le Modimo.” New World Translation of the Holy Scriptures.

1985: “Yo lege a le ka sebopego sa Modimo, a se a kago a lebelela go lekana le Modimo e le selo se a ka ikhweletšago sona.” The New Jerusalem Bible.

Lega go le bjalo, ba bangwe ba bolela gore gaešita le dipolelo tše tše di nepagetšego kudu di bontšha gore (1) Jesu o be a šetše a le boemong bja go lekana le bja Modimo, eupja o be a sa rate go kgomarela seo goba gore (2) ga se a ka a rata go itšeela boemo bja go lekana le bja Modimo, ka gobane o be a šetše a le go bjona.

Ralph Martin tabeng ye o bolela mabapi le Segerika sa mathomo go The Epistle of Paul to the Philippians, gore: “Lega go le bjalo, ke mo go belaetšago gore tlhaloganyo ya lediri e ka tlošwa go seo e se bolelago sa kgonthe sa ‘go itšeela’ le ‘go amoga ka bošoro’, gomme ya išwa go ‘go kgomarela.’” The Expositor’s Greek Testament le yona e re: “Ga re hwetše temana lege e le efe moo ἁρπάζω [har·paʹzo] goba mantšu lege e le afe a ntšhitšwego go yona, e nago le tlhaloganyo ya ‘go e kgomarela’ le ‘go e boloka’. E bonala e le ka kgonthe gore e bolela go ‘tšea,’ ‘go amoga ka bošoro’. Ka gona ga se gwa dumelelwa gore e tlošwe tlhaloganyong ya kgonthe ya ‘go e tšea’ gomme ya išwa go yeo e fapanego le yona e le ka kgonthe ya ‘go e kgomarela.’”

Go tšwa go se se boletšwego ka mo godimo, go molaleng gore bafetoledi ba diphetolelo tše dingwe tše bjalo ka Douay le King James ba kgopamiša melao gore ba thekge dikgopolo tša Boraro botee. Go e na le go bolela gore Jesu o ile a bona gore go lekana le Modimo go be go swanetše, ruri Segerika sa Ba-Filipi 2:6 ge se balwa ka tshwanelo se bontšha taba e fapanego, e lego gore Jesu ga se a ka a nagana gore go be go mo swanetše.

Taba ya ditemana tše di dikologilego (3-5, 7, 8) e bontšha gabotse kamoo temana ya 6 e ka kwešišwago ka gona. Ba-Filipi ba ile ba kgothatšwa ka gore: “Sa lena a e bê xo ipoetša le xo phalana xo xodišaneng.” Paulo bjale o diriša Kriste e le mohlala o mogolo wa kgopolo ye: “Kxopolô ye e swanetšexo xo ba mo xo lena, ké yeo e bexo e le xo Kriste Jesu.” “Kxopolô” efe? Na ke ‘ya gore go lekana le Modimo e be e se go utswa’? Aowa, yeo e be e tla ba feela seo se fapanego le ntlha ye e bego e bolelwa! Go e na le moo, Jesu yo a bego a ‘godiša Modimo go e na le yena ka noši’ le ka mohla o be a ka se ke a ‘itira yo a lekanago le Modimo,’ eupja o ile a “ikokobetša a ba e a kwaxo le xo iša lehung.”

Ruri, seo e be e ka se be go bolela ka karolo e nngwe ya Modimo Ra-matla-ohle. E be e le go bolela ka Jesu Kriste yo a bontšhitšego gabotse ntlha ya Paulo mo—e lego bohlokwa bja go ikokobetša le go kwa Motho yo a mo Phagametšego, yena Mmopi, Jehofa Modimo.

“Ke Nna”

DIPHETOLELO tše dintši, ka mohlala The Jerusalem Bible go Johane 8:58 di bolela Jesu a re: “Nna pele ga ge Aborahama a ka ba gona, ke be ke le gona.” Na Jesu o be a ruta go etša ge batho ba dumelago Boraro botee ba bolela, gore o be a tsebja ka sereto sa “Ké Nna”? Na se bjalo ka ge ba bolela se bolela gore e be e le Jehofa wa Mangwalo a Sehebere, ka ge King James Version go Ekisodo 3:14 e re: “Modimo a botša Moše a re: KE NNA E A LEGO GONA”?

Lefokwana “KE NNA” go Ekisodo 3:14 (KJ) le dirišwa e le sereto bakeng sa Modimo go bontšha gore o be a le gona e le ka kgonthe, gomme o tla dira seo a se holofeditšego. The Pentateuch and Haftorahs e ngwadilwego ke Ngaka J. H. Hertz, e bolela lefokwana ka gore: “Go ba-Isiraele ba bego ba tlemilwe, seo le bego le se bolela e be e tla ba se se rego, ‘Gaešita lege A sešo a bontšha matla a Gagwe go lena, fela O tla dira bjalo; ke Yo e lego wa ka mo go sa felego gomme O tla le lopolla e le ka kgonthe.’ Diphetolelo tše dintši tša mehleng yeno di latela Rashi [Beibele ya Sefora le tlhathollo ya Talmud] ge di bolela [Ekisodo 3:14] ka gore, ‘Ke tla ba seo ke tlago go ba sona.’”

Lentšu le le lego go Johane 8:58 le fapane kudu le leo le dirišwago go Ekisodo 3:14. Jesu o be a sa le diriše e le leina goba sereto, eupja le be le le bjalo ka mokgwa wa go hlalosa go ba gona ga gagwe pele ga ge e ka ba motho. Ka gona, ela hloko kamoo diphetolelo tše dingwe tša Beibele di bolelago ka gona Johane 8:58:

1869: “Go tloga pele ga ge Aborahama a ka ba gona, ke be ke le gona.” The New Testament, ka G. R. Noyes.

1935: “Ke bile gona pele ga ge Aborahama a ka belegwa!” The Bible—An American Translation ka J. M. P. Smith le E. J. Goodspeed.

1965: “Pele ga ge Aborahama a ka belegwa, ke be ke šetše ke le yo a lego gona.” Das Neue Testament, ka Jörg Zink.

1981: “Ke be ke phela pele ga ge Aborahama a ka belegwa!” The Simple English Bible.

1984: “Pele ga ge Aborahama a ka ba gona, ke be ke le gona.” New World Translation of the Holy Scriptures.

Ka gona, kgopolo ya kgonthe ya Segerika se se dirišitšwego mo ke ya gore Jesu “leitšibulo” le le bopilwego la Modimo, o bile gona kgale pele ga ge Aborahama a ka belegwa.—Ba-Kolose 1:15, NW; Diema 8:22, 23, 30; Kutollo 3:14.

Le gona, ditemana tše di e dikologilego di bontšha se e le kwešišo e nepagetšego. Nakong ye ba-Juda ba be ba rata go kgatla Jesu ka mafsika ka baka la ge a be a boletše gore “o bone Aborahama,” gaešita lege go etša ge bona ba be ba bolela, a be a sešo a ba le nywaga e 50. (Temana ya 57) Boikemišetšo bja Jesu e be e le go ba botša therešo ka nywaga ya gagwe. Ka gona o ile a ba botša gore o “be [a] phela pele ga ge Aborahama a ka belegwa!”—The Simple English Bible.

“Lentšu e be e le Modimo”

KING James Version go Johane 1:1 e balega ka gore: “Mathomong yo a bego a le gona ke Lentšu, gomme Lentšu le be le e-na le Modimo, gomme Lentšu e be e le Modimo.” Batho ba ba dumelago Boraro botee ba bolela gore se se bolela gore “Lentšu” (Segerika, ho loʹgos) yo a ilego a tla lefaseng e le Jesu Kriste, e be e le Modimo Ra-matla-ohle ka noši.

Lega go le bjalo, hlokomela gore mo le gona ditemana tše di e dikologilego di thea motheo bakeng sa kwešišo e nepagetšego. Gaešita le King James Version e re, “Lentšu le be le e-na le Modimo.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.) Motho yo a nago “le” motho o mongwe a ka se ke a ba motho o tee le motho yoo. Journal of Biblical Literature ye e ngwadilwego ke Jesuit Joseph A. Fitzmyer e bolela ka go dumelelana le se gore ge e ba karolo ya mafelelo ya Johane 1:1 e be e ka hlathollwa ka gore e bolela Modimo Ra-matla-ohle, gona se “se be se tla ganetšana le lefokwana la ka pele ga lona” leo le bolelago gore Lentšu le be le e-na le Modimo.

Le gona hlokomela kamoo diphetolelo tše dingwe di fetolelago ka gona karolo ye ya temana:

1808: “gomme lentšu e be e le modimo [Seisemane, “a god”].” The New Testament in an Improved Version, Upon the Basis of Archbishop Newcome’s New Translation: With a Corrected Text.

1864: “gomme modimo [“a god”] e be e le lentšu.” The Emphatic Diaglott, mmalo wa lentšu ka lentšu, ka Benjamin Wilson.

1928: “gomme Lentšu e be e le modimo.” La Bible du Centenaire, L’Evangile selon Jean, ka Maurice Goguel.

1935: “gomme Lentšu e be e le modimo.” The Bible—An American Translation, ka J. M. P. Smith le E. J. Goodspeed.

1946: “gomme yo e bego e le wa mohuta wa modimo e be e le Lentšu.” Das Neue Testament, ka Ludwig Thimme.

1950: “gomme Lentšu e be e le modimo [“a god”].” New World Translation of the Christian Greek Scriptures.

1958: “gomme Lentšu e be e le Modimo [“a God”].” The New Testament, ka James L. Tomanek.

1975: “gomme modimo (goba wa mohuta wa Modimo) e be e le Lentšu.” Das Evangelium nach Johannes, ka Siegfried Schulz.

1978: “gomme mohuta o swanago le modimo e be e le Logos.” Das Evangelium nach Johannes, ka Johannes Schneider.

Go Johane 1:1 leina la Segerika the·osʹ (modimo) le tšwelela ka makga a mabedi. Lekga la mathomo le šupa go Modimo Ra-matla-ohle yo Lentšu a bego a e-na le yena, (“gomme Lentšu [loʹgos] o be a e-na le Modimo [sebopego sa the·osʹ]”). The·osʹ ye ya mathomo e etilwe pele ke lentšu ton (Seisemane, the), e lego sebopego sa lebopi-kgetho la Segerika leo le šupago motho yo a arogilego, gomme tabeng ye le šupa go Modimo Ra-matla-ohle (“gomme Lentšu le be le e-na le [Seisemane, the] Modimo”).a

Ka lehlakoreng le lengwe, ga go na lebopi ka pele ga the·osʹ ya bobedi go Johane 1:1. Ka gona phetolelo ya go latela lentšu ka lentšu e tla balega ka gore, “gomme modimo e be e le Lentšu” (and god was the Word). Lega go le bjalo, re šetše re bone gore diphetolelo tše dintši di fetolela the·osʹ (leina-tiro) ye ya bobedi e le “modimo,” “wa go swana le modimo” goba “modimo” (a god). Di dira se ka taelo efe?

Leleme la Segerika la Koine le be le e-na le lebopi-kgetho (Seisemane, “the”), eupja le be le se na lebopi-kakaretšo (Seisemane, “a” goba “an”). Ka gona ge leina-tiro le se la etwa pele ke lebopi-kgetho, gona ka go ithekga ka ditemana tše di dikologilego, mo gongwe e ka ba e le le akaretšago.

Journal of Biblical Literature e bolela gore mafoko a “nago le tiro [e se nago lebopi] leo le etilego lediri pele, gantši ke ao a akaretšago go seo a se bolelago.” Bjalo ka ge Journal e bolela, se se bontšha gore loʹgos e ka swantšhwa le modimo (a god). Le gona e bolela ka Johane 1:1, gore: “Matla a akaretšago a tiro ke a bonagalago kudu moo leina [the·osʹ] le ka se kego la lebelelwa e le le akaretšago.”

Ka gona, Johane 1:1 e gatelela sebopego sa Lentšu, e lego gore e be e le “modimo” le “e a swanago le modimo,” eupja e sego Modimo Ra-matla-ohle. Se se dumelelana le karolo e šetšego ya Beibele yeo e bontšhago gore Jesu mo o be a bitšwa “Lentšu” karolong ya gagwe e le Mmoleledi wa Modimo, gomme e be e le motho yo a lego ka tlase yo a ikokobetšago yo a ilego a romelwa lefaseng ke Motho yo a bego a mo feta, Modimo Ra-matla-ohle.

Go na le ditemana tše dingwe tše dintši tša Beibele tšeo go tšona mo e ka bago bafetoledi ka moka ba maleme a mangwe ao a dirišago lebopi-kgetho le lebopi-kakaretšo ba tsentšhago ka go dumelelana lebopi-kakaretšo (“a”) ge ba fetolela mafoko a Segerika ao a nago le sebopego se se swanago. Ka mohlala, nakong ya ge barutiwa ba be ba bona Jesu a sepela godimo ga meetse, King James Version go Mareka 6:49 e re: “Ba ile ba nagana gore ke moya [Seisemane, “a spirit”].” Ga go na lebopi-kakaretšo (“a”) pele ga (“spirit”) lelemeng la Segerika la Koine. Eupja mo e ka bago diphetolelo ka moka tša maleme a mangwe ao a dirišago lebopi-kgetho le lebopi-kakaretšo di oketša lebopi-kakaretšo (“a”) e le gore di dire gore polelo e swanele ditemana tše di dikologilego. Ka tsela e swanago, ka ge Johane 1:1 e bontšha gore Lentšu o be a e-na le Modimo, gona o be a ka se ke a ba Modimo Ra-matla-ohle, eupja e be e le “modimo (“a god”).”

Joseph Henry Thayer, ra-thutatumelo le moithuti yo a bilego le letsogo go American Standard Version, o bolela ka mo go kwalago gore: “Logos” e be e le modimo, e sego Modimo ka noši.” Jesuit John L. McKenzie o ngwadile go Dictionary of the Bible ya gagwe gore: “Joh. 1:1 e swanetše gore gabotse-botse e fetolelwe e le . . . ‘lentšu e be e le modimo.’”

Na ke go Roba Molao?

LEGA go le bjalo, ba bangwe ba bolela gore diphetolelo tše bjalo di roba molao wa popopolelo ya leleme la Segerika la Koine yeo e gatišitšwego ke moithuti wa Mogerika E. C. Colwell morago kua ka 1933. O boletše gore leina-tiro ka Segerika “le na le [lebopi-kgetho] ge le latela lediri; ga le na [lebopi-kgetho] ge le etile lediri pele.” Ka se o be a bolela gore leina-tiro leo le etilego lediri pele le swanetše go kwešišwa bjalo ka ge e ka re le na le lebopi-kgetho (“the”) ka pele ga lona. Leina-tiro (the·osʹ) la bobedi go Johane 1:1, le etile lediri pele—“gomme [the·osʹ] e be e le Lentšu.” Ka gona Colwell o bolela gore Johane 1:1 e swanetše go balega ka gore “gomme [the] Modimo e be e le [the] Lentšu.”

Eupja ela hloko mehlala e mebedi fela yeo e hwetšwago go Johane 8:44, (NW). Jesu moo o bolela ka Diabolo, o re: “Yena yoo e be e le mmolai [Seisemane, “a manslayer”]” gomme “ke moaketši [Seisemane, “a liar”].” Go swana le go Johane 1:1, maina-tiro (“mmolai” le “moaketši”) a eta madiri pele (“e be e le” le “ke”) ka Segerika. Ga go na lebopi-kakaretšo ka pele ga leina lege e le lefe, ka gobane go be go se na lebopi-kakaretšo lelemeng la Segerika la Koine. Eupja diphetolelo tše dintši tša maleme a mangwe ao a dirišago lebopi-kgetho le lebopi-kakaretšo di tsenya lebopi-kakaretšo (“a”), ka gobane popopolelo ya Segerika le ditemana tše di e dikologilego di e nyaka.—Bona gape le Mareka 11:32; Johane 4:19; 6:70; 9:17; 10:1; 12:6.

Colwell o ile a swanelwa ke go dumela se mabapi le leina-tiro, ka gobane o itše: “Go tsenywa lebopi-kakaretšo [“a” goba “an”] boemong bjo ge feela ditemana tše di e dikologilego di le nyaka.” O ile a ba a dumela gore ge ditemana tše di e dikologilego di le nyaka, gona bafetoledi mo gongwe ba ka tsenya lebopi-kakaretšo ka pele ga leina mo lefokong la mohuta wo.

Na ditemana tše di dikologilego di nyaka lebopi-kakaretšo go Johane 1:1? Ee, ka gobane bohlatse bja Beibele ka moka ke bja gore Jesu ga se Modimo Ra-matla-ohle. Ka gona, ga se molao o belaelwago wa Colwell wa popopolelo, eupja ke ditemana tše di dikologilego tšeo di swanetšego go hlahla mofetoledi ditabeng tše bjalo. Le gona ke mo go kwalago go tšwa diphetolelong tše dintši tšeo di tsenyago lebopi-kakaretšo (“a”) go Johane 1:1 le mafelong a mangwe gore baithuti ba bantši ga ba dumelelane le molao o bjalo wa maitirelo, gomme le Lentšu la Modimo ga le dumelelane le wona.

Ga go na Kganetšano

NA GO bolela gore Jesu Kriste ke “modimo” go ganetšana le thuto ya Beibele ya gore go na le Modimo o tee feela? Aowa, ka gobane Beibele ka dinako tše dingwe e diriša leina leo ge e bolela ka dibopiwa tše matla. Psalme 8:5, (NW) e balega ka gore: “Le gona o tšwetše pele go mo [motho] dira yo a fetwago ke bao ba swanago le Modimo [Sehebere, ʼelo·himʹ],” ke gore barongwa. Jesu ge a be a itwela molatong wo ba-Juda ba bego ba mmega ka wona ka gore o ipolela gore ke Modimo, o ile a bolela gore “Molao o diriša lentšu medimo go bao lentšu la Modimo le bego le bolelwa go bona,” ke gore baahlodi bao e bego e le batho. (Johane 10:34, 35, JB; Psalme 82:1-6) Gaešita le Sathane o bitšwa “modimo wa tshepedišo ye ya dilo” go 2 Ba-Korinthe 4:4, NW.

Jesu o na le boemo bjo bo phagamego kudu go feta bja barongwa, batho ba ba se ba phethegago goba Sathane. Ka ge ba ba bolelwa e le “medimo” le batho ba matla, gona Jesu a ka ba “modimo” gomme ke yena. Jesu ka baka la boemo bja gagwe bjo bo kgethegilego tswalanong le Jehofa, ruri ke “Modimo yo matla.”—Johane 1:1; Jesaya 9:5.

Eupja na lefokwana “Modimo yo matla” gotee le tlhaka ya lona e kgolo ga le bontšhe gore Jesu ka tsela e itšego o lekana le Jehofa Modimo? Le gatee-tee. Jesaya o porofetile fela se gore e tla ba le lengwe la maina ao Jesu a bego a tla bitšwa ka wona, gomme maina a bjalo lelemeng la Sepedi a ngwalwa ka ditlhaka tše dikgolo. Le gona, gaešita lege Jesu a be a ka bitšwa “yo matla,” fela go ka ba le o tee feela yo e lego “Ra-matla-ohle.” Go bitša Jehofa Modimo “Ra-matla-ohle” go be go tla ba le bohlokwa bjo bonyenyane ka ntle ga ge go be go ka ba le ba bangwe bao le bona ba bego ba bitšwa medimo, eupja e le bao ba lego maemong a ka tlase.

Bulletin of the John Rylands Library kua Engelane e bolela gore go ya ka ra-thutatumelo wa Mokatholika Karl Rahner, gaešita lege the·osʹ e dirišwa mangwalong a bjalo ka Johane 1:1 e lebišitše go Kriste, fela “ga go le o tee wa mehlala ye mo ‘theos’ e dirišwago ka tsela e bjalo e le go šupa motho yo Jesu a nago le yena yo kae le kae Testamenteng e Mpsha a bolelwago e le ‘ho Theos,ʹ ke gore Modimo yo a Phagamego.” Bulletin e a oketša: “Ge e ba bangwadi ba Testamente e Mpsha ba dumela gore ke gabohlokwa gore batho ba ba botegago ba swanetše go bolela Jesu e le ‘Modimo’, gona na go se be gona mo go feleletšego ga sebopego se sa polelo Testamenteng e Mpsha ke mo go hlalosegago?”

Eupja go thwe’ng ka go bitša ga moapostola Tomase Jesu, “Morêna wa-ka! Modimo wa-ka!” go Johane 20:28? Jesu go Tomase o be a swana le “modimo,” kudu-kudu maemong a mohlolo ao a ilego a šušumeletša go makala. Baithuti ba bangwe ba bolela gore Tomase mo gongwe o be a makatše feela ka mokgwa wa maikwelo ka go bolela le Jesu, eupja e le ge a be a bolela le Modimo. Tomase ditabeng tše ka moka ga se a ka a nagana gore Jesu e be e le Modimo Ra-matla-ohle, ka gobane yena le baapostola ba bangwe ka moka ba be ba tseba gore Jesu le ka mohla ga se a ka a ipitša Modimo, eupja o ba rutile gore Jehofa a nnoši ke “Modimo wa go rereša o nnoši.”—Johane 17:3, Phetolelo ya Kgale.

Le gona mo, ditemana tše di e dikologilego di re thuša go kwešiša se. Matšatši a sego kae pele ga se, Jesu yo a tsošitšwego o be a ile a botša Maria Magdalena gore a botše barutiwa ba gagwe gore: “Ke rotoxêla xo Tate, le xo Tata-weno, xo Modimo wa-ka, le xo Modimo wa lena.” (Johane 20:17) Gaešita lege Jesu a be a šetše a tsošitšwe e le moya o matla, fela Jehofa o be a sa dutše e le Modimo wa gagwe. Jesu le gona o ile a tšwela pele a mmolela e le yo bjalo gaešita le pukung ya mafelelo ya Beibele ka morago ga ge a tagafaditšwe.—Kutollo 1:5, 6; 3:2, 12.

Ditemana tše tharo fela ka morago ga go makala ga Tomase, Beibele go Johane 20:31, (Phetolelo ya Kgale) e tšwela pele go bea taba molaleng ka gore: “Tšeo di ngwadilwe gore le dumele gobane Jesu ke Kriste, Morwa wa Modimo,” e sego gore e be e le Modimo Ra-matla-ohle. Le gona e be e bolela “Morwa” ka tsela ya kgonthe go etša ge go le bjalo ka tate wa tlhago le morwa wa gagwe, e sego bjalo ka karolo e nngwe e makatšago ya Modimo wa Boraro botee.

E Swanetše go Dumelelana le Beibele

GO BOLELWA gore mangwalo a mangwe a mantši a thekga Boraro botee. Eupja a a swana le ao a boletšwego ka mo godimo ka gobane ge a hlahlobišišwa gabotse, ga a thekge seo le gatee-tee. Mangwalo a bjalo a bontšha feela gore ge go elwa hloko go thekgwa lege e le gofe mo go bolelwago ga Boraro botee, gona motho o swanetše go botšiša ka gore: Na tlhathollo e dumelelana le thuto e dumelelanago ya Beibele yohle—gore Jehofa Modimo a nnoši ke yo a Phagamego? Ge e ba go se bjalo, gona tlhathollo e swanetše go ba e le e fošitšego.

Le gona re swanetše go gopola gore ga go na le letee la “mangwalo a go bolelwago gore a hlatsela” leo le bolelago gore Modimo, Jesu le moya o mokgethwa ke batee go Modimo o makatšago. Ga go na lengwalo lege e le kae ka Beibeleng leo le bolelago gore ba bararo ba ke bao ba swanago ka lebopo, matla le bosafelego. Beibele ke yeo e dumelelanago tabeng ya go utolla gore Jehofa Modimo Ra-matla-ohle ke yena a nnoši yo a Phagamego, Jesu ke Morwa wa gagwe yo a bopilwego, gomme moya o mokgethwa ke matla a dirago a Modimo.

[Mengwalo ya tlase]

[Seswantšho go letlakala 24]

“Batho ba kgale ba dirišitše ka phošo [Johane 10:30] go hlatsela gore Kriste ke . . . wa boemo bjo bo swanago le bja Tate.”—Commentary on the Gospel According to John ka John Calvin

[Seswantšho go letlakala 27]

Motho yo a nago “le” motho o mongwe, a ka se ke a ba motho yoo le yena

[Seswantšho go letlakala 28]

“Logos e be e le modimo, e sego Modimo ka noši.”

—Joseph Henry Thayer, moithuti wa Beibele

[Pictures on page 24, 25]

Jesu o ile a rapela Modimo gore barutiwa ba gagwe “bohle e bê batee,” go swana le ge yena le Tatagwe ba le “batee”

[Seswantšho go letlakala 26]

Jesu o ile a bontšha ba-Juda gore o be a sa lekane le Modimo ka go bolela gore ‘ga a dire selo ka la gagwe, eupja o dira feela seo a bonego Tate a se dira’

[Pictures on page 29]

Ka ge Beibele e bitša batho, barongwa gaešita le Sathane “medimo” goba batho ba matla, gona Jesu yo a phagamego yo a lego legodimong a ka bitšwa “modimo” ka tshwanelo