Dithuto ka Mangwalo a Buduletšwego le Setlogo sa Wona
Thuto ya bo-3 Go Lekanya Ditiragalo ge Nako e Dutše e Feta
Go balwa ga nako mehleng ya Beibele le go hlaloswa ga tatelano ya ditiragalo tše dikgolo tša Mangwalo a Sehebere le a Segerika.
1. (a) Ke’ng seo se bontšhago gore Jehofa ke mmoloki yo a sa fošego wa nako? (b) Ke tšwelopele efe yeo e dirilwego ge e le ka go kwešiša tatelano ya mehla ya Beibele?
MORONGWA wa Jehofa ge a be a nea Daniele pono ya “kxoši ya Leboa” le “kxoši ya Borwa,” o dirišitše gantši polelo e rego ‘nako e beilwego.’ (Dan. 11:6, 27, 29, 35) Go na le mangwalo a mangwe a mantši ao le ona a bontšhago gore Jehofa ke mmoloki wa nako yo a sa fošego, yo a phethago merero ya gagwe ka nako ya yona. (Luka 21:24; 1 Ba-Thes. 5:1, 2) O neile “ditšhupo” tše dintši Lentšung la gagwe, Beibele, tšeo di re thušago go hwetša ditiragalo tša bohlokwa tšeo di diregilego ge nako e dutše e feta. Tšwelopele e kgolo e dirilwe tabeng ya go kwešiša tatelano ya ditiragalo ya Beibele. Nyakišišo yeo e dirilwego ke baepi ba marope le ba bangwe e tšwela pele go nea tshedimošo mathateng a fapa-fapanego, gomme e re thuša go tseba nako ya ditiragalo tše dikgolo tša pego ya Beibele.—Die. 4:18.
2. Nea mohlala wa go tseba go diriša dipalo tše di sešogo tša tlala.
2 Dipalo tše di Sešogo tša Tlala le tše di Tletšego. Thutong e fetilego (dirapa 24 le 25), re ithutile gore go na le phapano magareng ga dipalo tše di sešogo tša tlala le tše di tletšego. Se se swanetše go gopolwa ge go lekanywa dinako tša Beibele ka go dumelelana le mekgwa ya mehleng yeno ya go lekanya nako. Ka mohlala, ge go bolelwa ka “ngwaga wa masome a mararo a metšo e šupago wa ge Joyakini kgoši ya Juda a thopilwe,” lentšu “wa masome a mararo” ke palo e sešogo ya tlala. E emela nywaga e tletšego e 36 le matšatši a itšego, dibeke goba dikgwedi (nako lege e le efe yeo e fetilego go tloga bofelong bja ngwaga wa bo-36).—Jer. 52:31, PK.
3. (a) Ke dipego dife tša Mmušo tšeo di thušago tabeng ya go tseba dinako tša Beibele? (b) Ngwaga wa go ba pušong e be e le eng, gomme ngwaga wa go thoma pušo e be e le eng?
3 Nywaga ya go ba Pušong le ya go Thoma Pušo. Beibele e bolela ka dipego tša Mmušo tša mmušo wa Juda le wa Isiraele gotee le ka ditaba tša Mmušo wa Babele le wa Peresia. Mebušong ye ka moka e mene, tatelano ya ditiragalo ya Mmušo e be e badilwe ka mo go nepagetšego go ya ka pušo ya dikgoši, gomme mokgwa o swanago wa go lekanya o fetišeditšwe ka Beibeleng. Beibele gantši e nea leina la lengwalo leo le tsopotšwego, go etša ka mohlala “ditaba . . . tša Salomo.” (1 Dikx. 11:41) Pušo ya kgoši e be e akaretša karolo ya ngwaga wa go thoma pušo, gomme e be e tla latelwa ke nywaga e tletšego ya go ba pušong. Nywaga ya go ba pušong e be e le nywaga ye e tsebjago ka molao ya go ba mmušong gomme e be e balwa gantši go tloga ka Nisani go fihla ka Nisani, goba go tloga seruthwaneng go fihla seruthwaneng. Ge kgoši e be e hlatlama sedulong sa bogoši, gona dikgwedi tšeo di bego di tla feta magareng a moo go fihlela kgweding ya seruthwane se se latelago ya Nisani, di be di bolelwa e le ngwaga wa yona wa go thoma pušo, e lego ngwaga woo ka wona e bego e feleletša nako ya pušo ya motho yo a bego a buša pele ga yona. Lega go le bjalo, nako ya yona ya go buša ka go ya ka molao e be e balwa go tloga mathomong a Nisani 1 e latelago.
4. Bontšha kamoo tatelano ya mehla ya Beibele e ka balwago ka gona go ya ka nywaga ya go ba pušong.
4 Ka mohlala, go bonagala gore Salomo o thomile go buša mo gongwe pele ga Nisani ya 1037 B.C.E., nakong ya ge Dafida a sa dutše a phela. Dafida ka morago ga moo o ile a hwa. (1 Dikx. 1:39, 40; 2:10) Lega go le bjalo, ngwaga wa mafelelo wa pušo ya Dafida wo o tšwetšego pele go fihla seruthwaneng sa 1037 B.C.E., o be o sa dutše o balwa e le karolo ya nywaga e 40 ya pušo ya gagwe. Karolo ya ngwaga go tloga mathomong a pušo ya Salomo go fihla seruthwaneng sa 1037 B.C.E., e bolelwa e le ngwaga wa go thoma ga Salomo pušo gomme o ka se ke wa balwa e le ngwaga wa gagwe wa go ba pušong, ka ge a be a sa dutše a feleletša nako ya go buša ya tatagwe. Ka gona, ngwaga wa pele o tletšego wa ge Salomo a le pušong ga se wa thoma go fihla ka Nisani ya 1037 B.C.E. (1 Dikx. 2:12) Mafelelong, nywaga e tletšego ya go ba pušong e 40 e ile ya balelwa pušong ya Salomo e le kgoši. (1 Dikx. 11:42) Ka go arola ka tsela ye nywaga ya go ba pušong go nywaga ya go thoma pušo, gona go a kgonega go bala ka mo go nepagetšego tatelano ya mehla ya Beibele.a
GO BALELA MORAGO GO FIHLA GO BOPJENG GA ADAMA
5. Nako ya go tsošološwa ga borapedi bja Jehofa Jerusalema e tsebja bjang?
5 Go Thoma Nakong e Bohlokwa Kudu. Nako e bohlokwa kudu ya go balela morago go fihla go bopjeng ga Adama ke yeo ya ge Korese a be a senya mmušo wa Babele ka 539 B.C.E.b Korese o ile a ntšha taelo ya gagwe ya go hunollwa ga ba-Juda ngwageng wa gagwe wa pele, pele ga seruthwane sa 537 B.C.E. Esera 3:1 e bolela gore bana ba Isiraele ba be ba šetše ba boetše Jerusalema ka kgwedi ya bošupa, e lego Tishri yeo e sepelelanago le dikarolo tša September le October. Ka gona, lehlabula la 537 B.C.E. le lebelelwa e le nako ya go tsošološwa ga borapedi bja Jehofa kua Jerusalema.
6. (a) Ke nako efe yeo e boletšwego e sa le pele ye e ilego ya fela lehlabuleng la 537 B.C.E.? (b) Nako yeo e swanetše go ba e ile ya thoma neng, gomme ditherešo di thekga se bjang?
6 Go tsošološwa mo ga borapedi bja Jehofa lehlabuleng la 537 B.C.E. go swaile bofelo bja nako ya boporofeta. Nako efe? E be e le “nywaxa e masome a šupaxo” yeo ka yona Naga ya Kholofetšo e bego ‘e tla ba lehanata le le šiišago,’ yeo Jehofa a bilego a boletšego mabapi le yona gore, “Ka kxonthe xe xo šetše xo fetile nywaxa e masome a šupaxo Lè le moo Babele, ké mo ke tl’o xo Le hlôʹla, ka tseb’o phêtha mantšu a ke Le boletšexo ka ôna a botho, ka tlo Le bušetša felô fá.” (Jer. 25:11, 12; 29:10) Daniele yo a bego a tlwaelane kudu le boporofeta bjo, o ile a dira ka go dumelelana le bjona ge “nywaxa e masome a šupaxo” e batamela go fela. (Dan. 9:1-3) “Nywaxa e masome a šupaxo” yeo e fedilego lehlabuleng la ngwaga wa 537 B.C.E., e swanetše go ba e thomile lehlabuleng la 607 B.C.E. Ditherešo di bontšha se. Jeremia kgaolo 52 e hlalosa ditiragalo tše dikgolo tša go rakelelwa ga Jerusalema, go šwahlela ga ba-Babele le go thopja ga Kgoši Tsedekia ka 607 B.C.E. Ka gona go etša ge temana 12 e bolela, ‘letšatšing la lesome la kgwedi ya bohlano,’ e lego letšatši la lesome la kgwedi ya Ab (yeo e welago karolong ya July le August), ba-Babele ba ile ba tšhuma tempele le motse. Lega go le bjalo, se e be e sešo ya ba mathomo a “nywaxa e masome a šupaxo.” Mohlala o itšego wa pušo ya ba-Juda o be o sa dutše o le gona ka Gedalia yoo kgoši ya Babele e bego e mmeile mmušiši wa ba-Juda bao ba bego ba šetše. Gedalia le ba bangwe ba ile ba bolawa ‘kgweding ya bošupa,’ moo ba-Juda bao ba bego ba sa šetše ba ilego ba tšhabela Egipita ka baka la go boifa. Ke feela go tloga ka October 1, 607 B.C.E. moo lefase le ilego la ‘dula e le marope, gwa fela nywaga e masome a šupago.’—2 Dikx. 25:22-26; 2 Kor. 36:20, 21.
7. (a) Nywaga e ka balelwa morago bjang go fihla go aroganyweng ga mmušo ka morago ga lehu la Salomo? (b) Boporofeta bja Hesekiele bo thekga bjang?
7 Go Tloga ka 607 B.C.E. go Fihla ka 997 B.C.E. Go balelwa ga nako ye morago go tloga ge Jerusalema e senywa go tla go fihla nakong ya go arogana ga mmušo ka morago ga lehu la Salomo, go tliša mathata a mantši. Lega go le bjalo, go bapišwa ga pušo ya dikgoši tša Isiraele le ya dikgoši tša Juda bjalo ka ge e ngwadilwe pukung ya Dikgoši tša Pele le tša Bobedi, go bontšha gore nako ye e akaretša nywaga e 390. Boporofeta bja Hesekiele 4:1-13 ke bohlatse bjo bo tiilego bja gore palo ye e nepagetše. Boporofeta bjo bo bontšha gore e šupa nakong ya ge Jerusalema e be e tla rakelelwa gomme baagi ba yona ba thopje ke ditšhaba, e lego seo se diregilego ka 607 B.C.E. Ka gona, nywaga e 40 yeo e bolelwago tabeng ya Juda e fedile tshenyegong ya Jerusalema. Nywaga e 390 yeo e bolelwago tabeng ya Isiraele ga se ya fela nakong ya ge Samaria e be e senywa, ka gobane yona e be e le kgale e sentšwe ge Hesekiele a be a porofeta, gomme boporofeta bo bolela ka mo go kwalago gore bo šupa thakelelong le tšhenyegong ya Jerusalema. Ka gona, “molato wa moloko wa Isiraele” le wona o ile wa fela ka 607 B.C.E. Ge re balela morago go tloga nakong ye, gona re bona gore nako ya nywaga e 390 e thomile ka 997 B.C.E. Jerobeama ngwageng woo o ile a ikaroganya le ntlo ya Dafida ka morago ga lehu la Salomo gomme a ‘fulaša ba-Isiraele, ba lahla Jehofa gomme a ba ruta go dira sebe se segolo.’—2 Dikx. 17:21.
8. (a) Nywaga e balelwa morago bjang go fihla go nako ya Phalalo? (b) Ke phetogo efe yeo e kgomago tatelano ya mehla ya Beibele mabapi le nako ye?
8 Go Tloga ka 997 B.C.E. go Fihla ka 1513 B.C.E. Ka ge ngwaga wa mafelelo wa nywaga e 40 e tletšego ya go ba ga Salomo pušong o fedile seruthwaneng sa 997 B.C.E., gona go molaleng gore ngwaga wa gagwe wa pele wa go ba pušong o swanetše go ba o thomile seruthwaneng sa 1037 B.C.E. (1 Dikx. 11:42) Pego ya Beibele go 1 Dikxoši 6:1 e bolela gore Salomo o thomile go aga ntlo ya Jehofa kua Jerusalema kgweding ya bobedi ya ngwaga wa bone wa pušo ya gagwe. Se se bolela gore nywaga e meraro e tletšego le kgwedi e tletšego ya pušo ya gagwe e be e šetše e fetile, gomme se re tliša go April-May tša 1034 B.C.E. e le yona nako ya go thoma go aga tempele. Lega go le bjalo, lona lengwalo le le bolela gore ngwaga wo e be e bile e le “ngwaxa wa makxolo a manê le masome a seswai wa xe xo balwa nywaxa xo tloxa mola Ba-Isiraele ba tšwile Egipita.” Le gona mo, palo ya bo-480 ke yeo e sešogo ya tlala yeo e emelago nywaga e tletšego e 479. Ka gona, 479 ge e hlakanywa le 1034 e nea ngwaga wa 1513 B.C.E. e le wona ngwaga woo ba-Isiraele ba tšwelego Egipita ka wona. Serapa sa 19 sa Thuto 2 se hlalosa gore go tloga ngwageng wa 1513 B.C.E., kgwedi ya Abibi (Nisani) e be e tla balwa e le “kxwedi ya pele . . . yôna ya xo thôma ngwaxa” go ba-Isiraele (Ek. 12:2) le gore go latetšwe ngwaga wo pele o bego o thoma lehlabuleng ka kgwedi ya Tishri. The New Schaff-Herzog Encyclopedia of Religious Knowledge, 1957, Vol. 12, letlakala 474, e re: “Go balwa ga nywaga ya go ba pušong ya dikgoši go ithekgile ka ngwaga wo o thomilego seruthwaneng, gomme go dumelelana le mokgwa wa Babele wo go balwa mo go dirwago ka wona.” Neng le neng ge go thoma go fetolwa mokgwa wa go thoma ngwaga lehlabuleng go ya go wa go o thoma seruthwaneng dinakong tšeo di lego ka Beibeleng, gona se se tla akaretša go lahlegelwa goba go hwetša dikgwedi tše tshelelago kae goba kae ge go dutše go balwa nako.
9. (a) Pego e balelwa morago bjang go fihla nakong ya ge kgwerano ya Aborahama e thoma go dira? (b) Nywaga ya pele e 215 ya nako ye e balwa bjang? (c) Aborahama o be a e-na le nywaga e mekae nakong ya ge a be a tshela noka ya Eforate a e-ya Kanana?
9 Go Tloga ka 1513 B.C.E. go Fihla ka 1943 B.C.E. Moše go Ekisodo 12:40, 41 o bega gore “lebaka le Ba-Isiraele ba le feditšexo bà dutše Egipita ké nywaxa e makxolo a manê le masome a mararo a nywaxa.” Ka mantšu a lego ka mo godimo, go molaleng gore ga se nako ye ka moka ye e ‘dutšwego’ Egipita. Nako ye e thoma ge Aborahama a be a tshela noka ya Eforate a e-ya Kanana, e lego nako yeo ka yona kgwerano ya Jehofa le Aborahama e ilego ya thoma go dira. Nywaga ya pele e 215 ya go ‘dula’ mo e feditšwe Kanana, gomme nako e lekanago le yona e feditšwe Egipita go fihlela ge ba-Isiraele ba hunologela ruri taolong yohle ya Egipita le go ithekga ka yona ka 1513 B.C.E.c Mongwalo wa ka tlase go New World Translation wo o bolelago ka Ekisodo 12:40 o bontšha gore Septuagint ya Segerika yeo e ithekgilego lengwalong la Sehebere leo e lego la kgale go feta la Masora e oketša ka morago ga lentšu “Egipita” mantšu “le lefaseng la Kanana.” Pentateuch ya Samaria e bolela mantšu a swanago. Ba-Galatia 3:17 yeo le yona e bolelago nywaga e 430, e tiiša gore nako ye e thomile ka go tiišwa ga kgwerano ya Aborahama nakong ya ge Aborahama a be a tshela noka ya Eforate a e-ya Kanana. Ka gona se se diregile ka 1943 B.C.E., ge Aborahama a be a e-na le nywaga e 75.—Gen. 12:4.
10. Bohlatse bjo bongwe ke bofe bjo bo thekgago tatelano ya mehla ya nako ya Aborahama?
10 Bohlatse bjo bongwe bjo bo thekgago seo se bolelwago ka mo godimo še-bo: Go bolelwa ka peu ya Aborahama go Ditiro 7:6 e le yeo e tlaišitšwego ka nywaga e 400. Ka ge Jehofa a ile a tloša tlaišo e dirilwego ke ba-Egipita ka 1513 B.C.E., gona mathomo a tlaišo e swanetše go ba a bile ka 1913 B.C.E. Se se bile nywageng e mehlano ka morago ga matswalo a Isaka gomme se dumelelana le go ‘kwera’ ga Isimaele Isaka letšatšing la go tshwešwa ga gagwe.—Gen. 15:13; 21:8, 9.
11. Tšhupa-nako ya Beibele e re bušetša morago bjang go fihla nakong ya Meetse-fula?
11 Go Tloga ka 1943 B.C.E. go Fihla ka 2370 B.C.E. Re bone gore Aborahama o be a e-na le nywaga e 75 ge a fihla Kanana ka 1943 B.C.E. Bjale go a kgonega gore re balele nako morago go fihla mehleng ya Noage. Se se dirwa ka go diriša dinako tšeo re di newago go Genesi 11:10 go ya go 12:4. Mokgwa wo wa go bala wo o re neago palo-moka ya nywaga e 427, o dirwa ka tsela e latelago:
Go tloga mathomong a Meetse-fula go
fihla matswalong a Arapagasadi nywaga e 2
Bjale go fihla matswalong a Selaga 35 “
Go fihla matswalong a Hebere 30 “
Go fihla matswalong a Pelege 34 “
Go fihla matswalong a Regu 30 “
Go fihla matswalong a Seruge 32 “
Go fihla matswalong a Nahoro 30 “
Go fihla matswalong a Thara 29 “
Go fihla lehung la Thara ge Aborahama
a be a e-na le nywaga e 75 205 “
Palo-moka nywaga e 427
Ge re oketša nywaga e 427 go 1943 B.C.E., re fihla go 2370 B.C.E. Ka gona, tšhupa-nako ya Beibele e bontšha gore Meetse-fula a mehleng ya Noage a thomile ka 2370 B.C.E.
12. Nako yeo e balelwago morago go fihla go bopjeng ga Adama ke efe?
12 Go Tloga ka 2370 B.C.E. go Fihla ka 4026 B.C.E. Ge re dutše re balela nako morago gape, re hwetša gore Beibele e bontšha nako go tloga Meetse-fuleng go phuleletša go fihla go bopjeng ga Adama. Se se tsebja ka Genesi 5:3-29 le 7:6, 11. Mokgwa wa go bala nako o akareditšwe ka mo tlase:
Go tloga go bopjeng ga Adama go
fihla matswalong a Sethe nywaga e 130
Bjale go fihla matswalong a Enose 105 “
Go fihla matswalong a Kenane 90 “
Go fihla matswalong a Mahalalele 70 “
Go fihla matswalong a Jarede 65 “
Go fihla matswalong a Henoge 162 “
Go fihla matswalong a Methusela 65 “
Go fihla matswalong a Lamege 187 “
Go fihla matswalong a Noage 182 “
Go fihla Meetse-fuleng 600 “
Palo-moka nywaga e 1656
Ge re oketša nywaga e 1656 go nako ya rena e fetilego ya 2370 B.C.E., re fihla go 4026 B.C.E. ya go bopja ga Adama moo mo gongwe go ka bago go dirilwe seruthwaneng, ka ge ngwaga dialmanakeng tše dintši tša kgale o be o thoma ka seruthwane.
13. (a) Histori ya motho lefaseng le ke e telele gakaaka’ng? (b) Ke ka baka la’ng se se sa dumelelane le botelele bja letšatši la Jehofa la go khutša?
13 Se se bolela’ng lehono? Kgatišo ya pele ya puku ye yeo e gatišitšwego ka 1963, e itše: “Na se se bolela gore re feditše nywaga e 5988 ka 1963 gomme re tsene ‘letšatšing’ leo ka lona Jehofa a ‘khuditšego medirong ya gagwe ka moka’? (Gen. 2:3) Aowa, ka gobane go bopja ga Adama ga go sepelelane le mathomo a letšatši la Jehofa la go khutša. Jehofa ka morago ga go bopja ga Adama gomme a sa dutše a le letšatšing la botshelela la tlholo, go bonala a ile a tšwela pele a bopa diphoofolo tše dingwe le dinonyana. Le gona o dirile gore Adama a ree diphoofolo maina e lego taba yeo e bego e tla tšea nako, gomme a tšwela pele ka go bopa Efa. (Gen. 2:18-22; bona gape le NW, Kgatišo ya 1953, mongwalo wa ka tlase go tem. 19) Nako lege e le efe yeo e ilego ya feta magareng ga go bopja ga Adama le bofelo bja ‘letšatši la botshelela,’ e swanetše go ntšhwa go nywaga e 5988 e le gore go tle go hwetšwe botelele bjo bo nepagetšego bja nako yeo e bilego gona go tloga mathomong a ‘letšatši la bošupa’ go fihla ka [1963]. Ga go hole selo go diriša tatelano ya mehla ya Beibele go akanyetša dinako tšeo di sa dutšego di tla tla.—Mat. 24:36.”d
14. Ke ka baka la’ng pego ya Beibele ya mathomo a motho e le yeo e rategago go phala dikakanyo le dithuto tša batho?
14 Go thwe’ng ka dipolelo tša bo-ra-thutamahlale bao ba bolelago gore motho o bile lefaseng le ka nywaga e makgolo a dikete goba gaešita le ka e dimilione? Ga go na le e tee ya tšona yeo e ka tiišwago ke dipego tše di ngwadilwego tše di tšwago mehleng yeo ya kgale, go etša ge ditiragalo tša Beibele di le bjalo. Dinako tše dikgolo tšeo di newago “mothong wa pele ga histori” ke tšeo di theilwego dikakanyong tšeo di ka se kego tša hlatselwa. Ge e le gabotse, histori ya lefase yeo e ka botwago gotee le tatelano ya mehla ya yona, e balelwa morago go nywaga e dikete tše sego kae feela. Lefase le fetile gare ga diphetogo le mathata a mantši ao a swanago le Meetse-fula a mehleng ya Noage, ao a ilego a senya kudu kagego ya mafsika le dilo tše di šaletšego go ona, gomme a dira gore dipolelo lege e le dife tša thutamahlale tšeo di lego mabapi le dinako tša pele ga Meetse-fula e be tšeo di naganelwago kudu.e Beibele ka go fapana le dikakanyo le dithuto ka moka tše di ganetšanago tša batho, e nea lebaka pegong ya yona ka moka yeo e kwalago le go dumelelana ya mathomo a batho gotee le historing ya yona e ngwadilwego ka hlokomelo ya batho ba ba kgethilwego ba Jehofa.
15. Go ithuta Beibele go swanetše go re kgoma bjang?
15 Go ithuta Beibele le go naganišiša ka mediro ya Mmoloki o Mogolo wa Nako, Jehofa Modimo go swanetše go re dira gore re ikokobetše kudu. Motho yo a hwago ke o monyenyane e le ka kgonthe ge a bapišwa le Modimo o matla-ohle, yoo mediro ya gagwe e makatšago ya tlholo ye e dirilwego nywageng e dikete-kete tšeo di sa balwego e fetilego, e bolelwago ka mokgwa o bonolo Mangwalong ka gore: “Mathomong Modimo ó hlodile lexodimo le lefase.”—Gen. 1:1.
LEGAE LA JESU LA LEFASENG
16. (a) Diebangedi tše nne di ngwadilwe ka lenaneo lefe? (b) Re ka tseba bjang nako ya mathomo a bodiredi bja Jesu? (c) Ditiragalo di latela mokgwa ofe wa tatelano Diebangeding tše di sa swanego, gomme go ka hlokomelwa’ng ka pego ya Johane?
16 Dipego tše nne tše di buduletšwego tša bophelo bja Jesu bja lefaseng di bonagala di ngwadilwe ka lenaneo le: Mateo (mo e ka bago ka 41 C.E.), Luka (mo e ka bago ka 56-58 C.E.), Mareka (mo e ka bago ka 60-65 C.E.) le Johane (mo e ka bago ka 98 C.E.). Bjalo ka ge go hlalositšwe kgaolong ye e fetilego, ruri ge re diriša tsebišo yeo e lego go Luka 3:1-3 gotee le 14 C.E. e le mathomo a pušo ya Kesara Tiberio, re fihla go 29 C.E. e le nako yeo bodiredi bjo bogolo bja Jesu lefaseng le bo thomilego ka yona. Gaešita lege ditiragalo tša puku ya Mateo ka mehla di sa latele tatelano ya mehla, fela dipuku tše dingwe tše tharo mabakeng a mantši di bonala di tšweletša lenaneo la kgonthe la ditiragalo tše dikgolo tšeo di diregilego. Ditiragalo tše di bontšhitšwe tšhateng yeo e sepelago le kgaolo ye. Go tla hlokomelwa gore pego ya Johane yeo e ngwadilwego nywaga e fetago e 30 ka morago ga dipuku tše dingwe tše tharo, e tlatša dikgoba tše bohlokwa historing tše di sa tlatšwego ke dipuku tše dingwe. Seo se hlokomelwago kudu ke go bolela ga Johane ka Dipaseka tše nne tša bodiredi bja Jesu bja lefaseng, mo go tiišago bodiredi bja nywaga e meraro le seripa bjo bo fedilego ka 33 C.E.f—Joh. 2:13; 5:1; 6:4; 12:1; le 13:1.
17. Ke bohlatse bofe bjo bongwe bjo bo thekgago nako ya lehu la Jesu?
17 Lehu la Jesu ka 33 C.E. le lona le tiišwa ke bohlatse bjo bongwe. Nisani 15 ka go ya ka Molao wa Moše e be e le yeo ka mehla e lego Sabatha e kgethegilego go sa šetšwe letšatši leo e wetšego go lona. Ge e ba e be e ka wela letšatšing le tee le Sabatha e tlwaetšwego, gona letšatši le be le tsebja e le Sabatha e “kxolo” gomme Johane 19:31 e bontšha gore Sabatha e bjalo e ile ya latela letšatši la lehu la Jesu, leo le bego le le ka Labohlano. Di-14 tša Nisani di ile tša wela go Labohlano ka 33 C.E., e sego ka 31 C.E. goba 32 C.E. Ka gona, e swanetše go ba e be e le ka Nisani 14 ge Jesu a be a e-hwa.g
18. (a) Daniele o ile a porofeta’ng mabapi le “dibeke” tše 69? (b) Nako ye e thomile neng ka go ya ka Nehemia? (c) Re fihla bjang nakong ya mathomo a pušo ya Arithasasitha?
18 “Beke” ya bo-70, 29-36 C.E. Dibopego tša nako ya bodiredi bja Jesu di akaretšwa le ke Daniele 9:24-27, yeo e bolelago ka go feta ga dibeke tše 69 tša nywaga (nywaga e 483) “xo tloxa ka lebaka la xe Lentšu la xo re Jerusalema xo bušê xo axiwê xo fihla xo Motlotšwa Mo-êta-pele.” Lentšu le ka go ya ka Nehemia 2:1-8, le ntšhitšwe ka “ngwaxa wa masome a mabedi wa xe xo buša kxoši Arithasasitha” wa Peresia. Arithasasitha o thomile pušo ya gagwe neng? Xerxes yo e bego e le tatagwe le yo a bego a mo etile pele pušong o hwile karolong ya mafelelo ya 475 B.C.E. Ka gona ngwaga wa go thoma pušo wa Arithasasitha o thomile ka 475 B.C.E. gomme se se thekgwa ke bohlatse bjo bo tiilego bjo bo tšwago methopong ya Bagerika, ba-Peresia le ba-Babele. Ka mohlala, ra-dihistori wa Mogerika Thucydides (yo a tumilego ka go ba ga gagwe yo a nepago) o ngwala ka go tšhaba ga mokgomana wa Mogerika Themistokele a tšhabela Peresia nakong ya ge Arithasasitha a be a “sa tšwa go dula sedulong sa bogoši.” Ra-dihistori o mongwe wa Mogerika wa lekgolong la pele la nywaga B.C.E. e lego Diodorus Siculus o re thuša go tseba nako ya lehu la Themistokele e le 471/470 B.C.E. Themistokele ka morago ga go tšhaba nageng ya gabo, o ile a kgopela Arithasasitha gore a mo dumelele go ithuta leleme la se-Peresia ka ngwaga pele ga ge a ka tla go yena, e lego seo a ilego a se dumelelwa. Ka gona go dula ga Themistokele Peresia go swanetše go ba go dirilwe e sego ka morago ga 472 B.C.E., gomme go fihla ga gagwe mo gongwe go bile ka 473 B.C.E. Ka nako yeo Arithasasitha “o be a sa tšwa go dula sedulong sa bogoši.”h
19. (a) Re tseba bjang nako yeo Mesia a tšweletšego ka yona, ge re bala go tloga ka “ngwaxa wa masome a mabedi wa xe xo buša Arithasasitha”? (b) Boporofeta bja “dibeke” tše 70 bo ile bja phethagatšwa bjang go tloga nakong ye?
19 Ka gona, “ngwaxa wa masome a mabedi wa xe xo buša kxoši Arithasasitha” e be e tla ba 455 B.C.E. Ge re bala nywaga e 483 (“dibeke” tše 69) go tloga mo gomme re gopola gore go be go se na ngwaga wa nnoto ge go fetelwa Mehleng e Tlwaetšwego, gona re fihla go 29 C.E. ya go tšwelela ga “Motlotšwa Mo-eta-pele.” Jesu o ile a ba Mesia nakong ya ge a be a kolobetšwa gomme a tlotšwa ka moya o mokgethwa lehlabuleng la ngwaga woo. Boporofeta le gona bo bontšha gore “boxareng xa beke [ya masome a šupago] ó tlo kxaotša [sehlabelo] le sebexô.” Se se diregile nakong ya ge dihlabelo tše di swantšhetšago tša ba-Juda di be di felelwa ke matla a tšona ka baka la sehlabelo sa Jesu. ‘Bogare’ bja “beke” ye ya nywaga bo re dira gore re tšee nywaga e meraro le seripa go ya go fihla seruthwaneng sa 33 C.E. nakong ya ge Jesu a be a bolawa. Lega go le bjalo, ‘ba bantši o tlo ba tiišetša kgwerano’ bekeng ka moka ya bo-70. Taba ye e bontšha kgaugelo e kgethegilego ya Jehofa ge e dutše e le go ba-Juda ka nywaga e šupago go tloga ka 29 C.E. go fihla ka 36 C.E. Ke ka morago ga se feela moo tsela e ilego ya bulegela Ba-ntle bao ba se ba bollago gore ba fetoge ba-Isiraele ba moya go etša ge go bontšhwa ke go sokologa ga Koronelio ka 36 C.E.i—Dit. 10:30-33, 44-48; 11:1.
GO BALA NYWAGA MEHLENG YA BAAPOSTOLA
20. Histori ya lefase e dumelelana bjang le pego ya Beibele, ge e nea nako ya lehu la Herode le ditiragalo tše di tšwelago pele?
20 Magareng ga 33 C.E. le 49 C.E. Ngwaga wa 44 C.E. mo gongwe o ka amogelwa e le nako e holago bakeng sa nako ye. Herode Agaripa I ka go ya ka Josephus (Jewish Antiquities, XIX, 351 [viii, 2]) o bušitše ka nywaga e meraro ka morago ga ge Kesara Kelaudio wa Roma a thomile go buša (ka 41 C.E.). Bohlatse bja histori bo bontšha gore Herode yo o hwile ka 44 C.E.j Bjale ge re lebelela pegong ya Beibele, re hwetša gore e bile feela pejana ga lehu la Herode moo Agabo a ilego a porofeta “ka môya” mabapi le tlala e kgolo yeo e bego e e-tla, moo moapostola Jakobo a ilego a bolawa ka lerumo gomme Petro a golegwa (nakong ya Paseka), a hunollwa ka mohlolo. Ditiragalo tše ka moka di bolelwa gore di diragetše ka 44 C.E.—Dit. 11:27, 28; 12:1-11, 20-23.
21. Ke motheong ofe moo mo gongwe re ka bolelago nako ya leeto la pele la Paulo la boromiwa?
21 Tlala ye e boletšwego e sa le pele e ile ya tla ka 46 C.E. E swanetše go ba e bile nakong ye moo Paulo le Baranaba ba ilego ba ‘iša dipabalelo Jerusalema.’ (Dit. 12:25) Ka morago ga go boa Antiokia ya Siria, ba ile ba kgethwa ke moya o mokgethwa gore ba tšee leeto la pele la boromiwa, leo le ilego la akaretša Tsipero le metse e mentši le dilete tša Asia Minor.k Leeto le mo gongwe le ile la tšewa seruthwaneng sa 47 C.E. go fihla lehlabuleng la 48 C.E., moo ba feditšego marega Asia Minor. Go bonagala gore Paulo o feditše marega a latelago ge a boetše morago Antiokia ya Siria; gomme seo se re fihliša seruthwaneng sa 49 C.E.—Dit. 13:1–14:28.
22. Maeto a mabedi a Paulo a go ya Jerusalema ao a bolelwago go Ba-Galatia dikgaolo 1 le 2 a ka tsebja bjang?
22 Pego yeo e lego go Ba-Galatia dikgaolo 1 le 2 e bonala e kgokagana le tatelano ye ya mehla. Paulo mo o bolela ka go tšea maeto a mabedi a kgethegilego a go ya Jerusalema ka morago ga ge a sokologile, le lengwe a le tšea “ka moraxô xe xo fetile nywaxa e meraro” gomme le lengwe a le tšea “ka moraxô xe xo fetile nywaxa e lesome le metšô e menê.” (Ba-Gal. 1:17, 18; 2:1) Ge e ba dinako tše tše pedi di tšewa e le tšeo di sešogo tša tlala go ya ka mokgwa wa mehleng yeo, gomme ge e ba go sokologa ga Paulo go bile mathomong a mehla ya baapostola go etša ge pego e bontšha, gona re ka bala nywaga e 3 le nywaga e 14 ka go latelana e le 34-36 C.E. le 36-49 C.E.
23. Ke bohlatse bofe bjo bo bontšhago gore Ba-Galatia kgaolo 2 le Ditiro kgaolo 15 di bolela ka leeto la Paulo la go ya Jerusalema ka 49 C.E.?
23 Leeto la bobedi la Paulo Jerusalema le le bolelwago go Ba-Galatia le bonala e le leo le bego le le mabapi le taba ya lebollo, ka ge gaešita le Tito yo a bego a sepela le Paulo a bolelwa gore o be a se a swanelwa ke go bolotšwa. Ge e ba le le dumelelana le leeto la go ya go tšea taelo e lego mabapi le lebollo yeo e bolelwago go Ditiro 15:1-35, gona 49 C.E. e dumelelana gabotse e le yeo e wetšego magareng ga leeto la pele le la bobedi la boromiwa la Paulo. Go feta moo go ya ka Ba-Galatia 2:1-10, Paulo o dirišitše sebaka se gore a botše “ba xo sengwa baxolo” ba phuthego ya Jerusalema ditaba tše di lokilego tšeo a bego a di bolela ‘ka go boifa gore a se ke a phegelela lefeela.’ Se o be a tla se dira ka mo go kwalago ka go tla go bona ka morago ga leeto la gagwe la pele. Paulo o etetše Jerusalema ‘ka baka la kutollo.’
24. Paulo o tšere leeto la gagwe la bobedi la boromiwa nywageng efe, gomme ke ka baka la’ng a se a ka a fihla Korinthe go fihlela ka morago ka 50 C.E.?
24 Leeto la Bobedi la Paulo la Boromiwa, mo e ka bago ka 49-52 C.E. Paulo ka morago ga ge a boile Jerusalema o ile a dula Antiokia ya Siria; ka gona e swanetše go ba e bile gare ga selemo sa 49 C.E. mo a ilego a tloga moo a le leetong la gagwe la bobedi. (Dit. 15:35, 36) Leeto le e be e le le letelele kudu go feta la pele gomme le be le tla nyaka gore a fetše marega a le Asia Minor. Mo gongwe e ka ba e be e le seruthwaneng sa 50 C.E. mo a ilego a araba pitšo ya Matsedonia gomme a tshelela Yuropa. Ka morago o ile a ruta le go rulaganya diphuthego tše difsa Filipi, Thesalonika, Berea le Athene. Leeto le le be le tla mo fihliša Korinthe yeo e lego nageng ya Akaya lehlabuleng la 50 C.E., ka morago ga ge a sepetše kudu ka maoto leeto la dikhilomithara tše 2090. (Dit. 16:9, 11, 12; 17:1, 2, 10, 11, 15, 16; 18:1) Go ya ka Ditiro 18:11, Paulo o dutše moo dikgwedi tše 18, gomme se se re fihliša mathomong a 52 C.E. Paulo ge marega a fedile o ile a kgona go ya Kesarea ka sekepe gomme a feta Efeso. Ka morago ga ge a ile go dumediša phuthego yeo e bego e le Jerusalema, o ile a fihla Antiokia ya Siria moo e bego e le ga gabo, mo gongwe selemong sa 52 C.E.l—Dit. 18:12-22.
25. (a) Boepi bja marope bo thekga bjang 50-52 C.E. e le nako ya leeto la pele la Paulo la go ya Korinthe? (b) Therešo ya gore Akwila le Perisila ba be ba sa “tš’o boa Italia” e tiiša se bjang?
25 Seribollwa sa baepi ba marope se thekga 50-52 C.E. e le nywaga ya leeto la pele la Paulo la go ya Korinthe. Se ke seripa sa lengwalo, e lego karabo e tšwago go Mmušiši Kesara Kelaudio yeo e yago go Delphians wa Gerika ye e nago le mantšu a rego, “[Lucius Ju]nius, Gallio, . . . mmušiši.” Bo-ra-dihistori gantši ba dumela gore palo 26 yeo e hwetšwago le lengwalong le, e bolela ka go bewa ga Kelaudio mmušiši ka lekga la bo-26. Mangwalo a mangwe a bontšha gore Kelaudio o ile a bewa mmušiši ka lekga la bo-27 pele ga August 1, 52 C.E. Nako ya mmušiši e be e tšea ngwaga go tloga mathomong a selemo. Ka gona, ngwaga wa ge Gallio e le mmušiši wa Akaya o bonala o thomile selemong sa 51 C.E. gomme wa fihla selemong sa 52 C.E. “Mehleng yeo [ya ge] xò buša Gallio naxeng ya Akaya, Ba-Juda ba tsoxêla Paulo matla; ba lakana ba mo iša kxorong.” Ka morago ga ge Gallio a hunolotše Paulo, moapostola o ile a dula ‘lebaka le leteletšana’ gomme ka morago a ya Siria ka sekepe. (Dit. 18:11, 12, 17, 18) Ditaba tše ka moka di bonala di tiiša seruthwane sa 52 C.E. e le mafelelo a nako yeo Paulo a e feditšego a dula Korinthe ya dikgwedi tše 18. Taba e nngwe yeo e swayago nako e hwetšwa polelong yeo e rego Paulo ge a fihlile Korinthe, o ile a “hwetša Mo-Juda yo leina la xaxwe e lexo Akwila, e a tswáletšwexo naxeng ya Ponto, à sa tš’o bôa Italia, à na le Perisila mosadi wa xaxwe. Ka xobane Kesara Kelaudio ó be a nthšitše molaô wa xo re Ba-Juda ka moka ba tloxê Roma.” (Dit. 18:2) Go ya ka ra-dihistori Paulus Orosius wa mathomong a lekgolo la bohlano la nywaga, taelo ye ya go ba leleka e ntšhitšwe ngwageng wa senyane wa Kelaudio, ka 49 C.E. goba mathomong a 50 C.E. Ka gona Akwila le Perisila mo gongwe ba ka ba ba ile ba fihla Korinthe pele ga lehlabula la ngwaga woo, go dumelela Paulo gore a dule moo go tloga lehlabuleng la 50 C.E. go fihla seruthwaneng sa 52 C.E.a
26. Ke dinako dife tšeo di swayago megato e latelanago ya leeto la boraro la Paulo la boromiwa?
26 Leeto la Boraro la Paulo la Boromiwa, mo e ka bago ka 52-56 C.E. Paulo ka morago ga ge go fetile “lebaka” a le Antiokia ya Siria, o ile a tsena leetong la gagwe la go ya Asia Minor gape, gomme go bonagala a ile a fihla Efeso maregeng a 52-53 C.E. (Dit. 18:23; 19:1) Paulo o feditše “dikxwedi tše tharo” gomme ka morago a fetša “nywaxa e mebedi” a ruta Efeso, ka morago ga mo a ya Matsedonia. (Dit. 19:8-10) Ka morago o ile a gopotša balebeledi bao ba tšwago Efeso gore o ba diretše ka “nywaxa e meraro,” eupja ye mo gongwe e ka ba feela palo e tletšego. (Dit. 20:31) Go bonagala gore Paulo o ile a tloga Efeso ka morago ga ‘monyanya wa Pentekoste’ mathomong a 55 C.E. gomme a sepela tsela ka moka go fihla Korinthe, Gerika nako e sa le gona gore a tle a fetše dikgwedi tše tharo tša marega moo. Ka morago o ile a boela leboa kua Filipi nakong ya Paseka ya 56 C.E. Go tloga moo o ile a ya Teroa le Mileto, a fihla Kesarea gomme a rotogela Jerusalema moo a fihlilego ka Pentekoste ya 56 C.E.b—1 Ba-Kor. 16:5-8; Dit. 20:1-3, 6, 15, 16; 21:8, 15-17.
27. Nako ya ditiragalo tše di diregilego go fihla bofelong bja go golegwa ga pele ga Paulo Roma e ka balwa bjang?
27 Nywaga ya Mafelelo, 56-100 C.E. Paulo o ile a swarwa gatee-tee ka morago ga go fihla ga gagwe Jerusalema. O ile a išwa Kesarea gomme moo a ba ngwakong wa kgolego ka nywaga e mebedi go fihla ge Felikisi a tšeelwa legato ke Fesito e le mmušiši. (Dit. 21:33; 23:23-35; 24:27) Nako ya go fihla ga Fesito le ya go tloga mo go ilego gwa latela ga Paulo ge a e-ya Roma, e bonala e be e le 58 C.E.c Ka morago ga go robegelwa ga Paulo ke sekepe le ka morago ga go fetša marega Melito, leeto le ile la feleletšwa ka 59 C.E. gomme pego e bontšha gore o ile a dula a golegilwe Roma, a bolela le go ruta ka lebaka la nywaga e mebedi goba go fihla mo e ka bago ka 61 C.E.—Dit. 27:1; 28:1, 11, 16, 30, 31.
28. Ke dinako dife tšeo di ka gafelwago ka tshwanelo ditiragalong tša mafelelo tša bophelo bja Paulo?
28 Gaešita lege pego ya histori ya Ditiro e sa re botše go feta mo, fela ditšhupo di bontšha gore Paulo o ile a hunollwa gomme a tšwetša pele modiro wa gagwe wa boromiwa, a ya Kereta, Gerika le Matsedonia. Ga go tsebje ge e ba a ile a fihla Sepania. Paulo mo gongwe o ile a hwela tumelo diatleng tša Nero gatee-tee ka morago ga go golegwa ga gagwe la mafelelo Roma mo e ka bago ka 65 C.E. Histori ya lefase e nea July ya 64 C.E. e le nako ya mollo o mogolo Roma woo ka morago ga wona tlaišo ya Nero e ilego ya wela Bakriste ka bogale. Go golegwa ga Paulo a “tlemilwe” le go bolawa mo go ilego gwa latela, di swanela gabotse nako ye.—2 Tim. 1:16; 4:6, 7.
29. Mehla ya baapostola e fedile neng, gomme ka go ngwalwa ga dipuku dife tša Beibele?
29 Dipuku tše hlano tša moapostola Johane di ngwadilwe bofelong bja nako ya tlaišo yeo e bego e bakilwe ke Mmušiši Domitian. O bolelwa gore o ile a itira segafsi nywageng e meraro ya mafelelo ya pušo ya gagwe, yeo e akaretšago 81-96 C.E. Johane o ngwadile Kutollo mo e ka bago ka 96 C.E.d ge a be a leleketšwe sehlakahlakeng sa Patimo. Ebangedi ya gagwe le mangwalo a gagwe a mararo di rometšwe a le Efeso goba tikologong ya yona ka morago ga go hunollwa ga gagwe, gomme moapostola yo wa mafelelo o hwile mo e ka bago ka 100 C.E.
30. Go ithuta tatelano ye ya Beibele go hola ka’ng?
30 Ka gona go bonagala gore ka go bapiša ditiragalo tša histori ya lefase le tatelano ya mehla yeo e newago ka Beibeleng gotee le boporofeta, re thušwa go tsenya ditiragalo tša Beibele gabotse kudu nakong ge e dutše e tšwela pele. Go dumelelana ga tatelano ya mehla ya Beibele go oketša go holofela ga rena Mangwalo a Makgethwa e le Lentšu la Modimo.
[Mengwalo ya ka tlase]
a Ge o ithuta kgaolo ye, mo gongwe e ka ba mo go holago go bala Insight on the Scriptures, Vol. 1, matlakala 458-67,
b Thuto 2, dirapa 28, 29.
c Go tloga ge Aborahama a be a tshela noka ya Eforate go fihla matswalong a Isaka ke nywaga e 25; go fihla matswalong a Jakobo ke nywaga e 60; Jakobo o be a e-na le nywaga e 130 ge a be a fologela Egipita.—Gen. 12:4; 21:5; 25:26; 47:9.
d Nako ye e šetšego e fetile e swanetše go ntšhwa go nywaga e 6015 ka 1990.
e Awake! ya September 22, 1986, matlakala 17-27; April 8, 1972, matlakala 5-20.
f Insight on the Scriptures, Vol. 2, matlakala 57-8.
g The Watchtower, 1976, letlakala 247; 1959, matlakala 489-92.
h Insight on the Scriptures, Vol. 2, matlakala 614-16.
i Insight on the Scriptures, Vol. 2, matlakala 899-904.
j The New Encyclopædia Britannica, 1987, Vol. 5, letlakala 880.
k Insight on the Scriptures, Vol. 2, letlakala 747.
l Insight on the Scriptures, Vol. 2, letlakala 747.
a Insight on the Scriptures, Vol. 1, matlakala 476, 886.
b Insight on the Scriptures, Vol. 2, letlakala 747.
c Analytical Concordance to the Bible ya Young, letlakala 342, tlase ga “Festus.”
d Notes on the Book of Revelation, 1852, ka Albert Barnes, matlakala xxix, xxx.
DITIRAGALO TŠE DIKGOLO TŠA BOPHELO BJA JESU BJA LEFASENG—Diebangedi tše Nne tše di Ngwadilwego ka go Latelana ga Mehla
Nako Lefelo Tiragalo
Di Iša Bodireding bja Jesu
3 B.C.E. Jerusalema, Matswalo a Johane
tempeleng Mokolobetši a boditšwe
Sakaria e sa le pele
c. 2 B.C.E. Natsaretha; Matswalo a Jesu a boditšwe
Judea Maria e sa le pele,
gomme o etela Elisabetha
2 B.C.E. Naga ya meboto Matswalo a Johane
ya Judea Mokolobetši; bophelo
bja gagwe bja ka
morago lešokeng
2 B.C.E., Betlehema Matswalo a Jesu (Lentšu, yoo
c. Oct. 1 ka yena dilo
ka moka di bilego gona)
e le setlogolwana
sa Aborahama le sa Dafida
Mt1:1-25
Kgaufsi le Morongwa o tsebiša ditaba tše
Betlehema di lokilego; badiši ba ya go
bona ngwana
Lu 2:8-20
Betlehema; Jesu o a bolotšwa (letšatšing
Jerusalema la bo-8), o tlišwa ka
tempeleng (letšatšing labo-40)
1 B.C.E. Jerusalema; Balepi ba dinaledi;
goba 1 C.E. Betlehema; go tšhabela Egipita;
Natsaretha bana ba bolawa; Jesu o a boa
29, seruthwane Lešokeng, Bodiredi bja Johane Mokolobetši
Jorodane Mt 3:1-12 Mr 1:1-8
Mathomo a Bodiredi bja Jesu
29, lehlabula Noka ya Go kolobetšwa le go tlotšwa ga Jorodane Jesu, o tswetšwe e le motho
lelokong la Dafida eupja
o bolelwa e le Morwa wa Modimo
Mt 3:13-17 Mr 1:9-11
Moedi wa ka godimo Barutiwa ba pele ba wa Jesu
Jorodane Joh 1:35-51
Jerusalema Jesu o boledišana le Nikodemo
Tiberio Johane o a golegwa; Jesu o ya
Mr 1:14; 6:17-20 Lu 3:19, 20;
Bodiredi bjo Bogolo bja Jesu Galilea
Natsaretha; O fodiša mošemanyana; o bala
Kana; thomo ya gagwe; o a ganwa;
Kaperenaume o ya Kaperenaume
Lewatleng la Galilea O bitša Simone le
kgaufsi le Andrea, Jakobo le Johane
Kaperenaume Mt 4:18-22
Mr 1:16-20 Lu 5:1-11
Kaperenaume O fodiša batho ba ba nago le
batemona gotee le mogwegadi wa
Petro le ba bangwe ba bantši
Mt 8:14-17 Mr 1:21-34
Galilea Leeto la pele la Galilea a e-na le
barutiwa ba bane bao a ba biditšego
Mr 1:35-39 Lu 4:42, 43
Judea O ruta disinagogeng tša Judea
31, Paseka Jerusalema O tla monyanyeng; o fodiša monna;
o kgalema Bafarisei Joh 5:1-47
O boela morago Barutiwa ba kga diako ka Sabatha
a e-tšwa Mt 12:1-8
Jerusalema (?) Mr 2:23-28 Lu 6:1-5
Galilea; O fodiša seatla ka Sabatha;
Lewatle la Galilea o ya lebopong la
lewatle gore a khutše;
o a fodiša Mt 12:9-21
Mr 3:1-12 Lu 6:6-11
Thaba ye e lego Ba 12 ba kgethwa e le baapostola
kgaufsi le Kaperenaume Mr 3:13-19 Lu 6:12-16
Kgaufsi le Kaperenaume Thuto ya Thabeng
Naini O tsoša morwa wa mohlologadi Lu 7:11-17
Galilea Metse e a kgalengwa; go utollelwa ga bana; joko yeo e sa robego
Galilea Maoto a tlotšwa ke mosadi wa modira-dibe
seswantšho sa batho ba ba tšerego metšhokga
Galilea Motho yo a nago le motemona o a
fodišwa; o bewa molato wa go
fodiša ka Beletsebulu
Mt 12:22-37 Mr 3:19-30
Galilea Ba-mangwalo le Bafarisei ba
nyaka mohlolo Mt 12:38-45
Lewatleng Diswantšho; mobjadi, mefoka le tše
la Galilea dingwe; ditlhaloso Mt 13:1-53
Mr 4:1-34 Lu 8:4-18
Gadara, borwa- Batho ba babedi
bohlabela bja bao ba nago le batemona
Lewatle la Galilea ba a fodišwa;
dikolobe tše di tsenwego
ke batemona Mt 8:28-34
Mr 5:1-20 Lu 8:26-39
Mo gongwe Morwedi wa Jairo o a tsošwa;
ke Kaperenaume mosadi o a fodišwa Mt 9:18-26
Mr 5:21-43 Lu 8:40-56
Kaperenaume (?) O fodiša banna ba babedi ba
difofu le motho wa semuma yo a
nago le motemona Mt 9:27-34
Galilea Leeto la boraro la Galilea le a gola
ge baapostola ba rongwa Mt 9:35–11:1
Mr 6:6-13 Lu 9:1-6
32, e kgaufsi Kaperenaume (?) Baapostola ba boa leetong la boboledi;
Paseka Lehlakore la ba 5000 ba a fepja Mt 14:13-21
(Joh. 6:4) ka leboa-bohlabela la Mr 6:30-44 Lu 9:10-17
Lewatle la Galilea Joh 6:1-13
Lehlakore la ka Ba leka go bea Jesu kgoši;
leboa-bohlabela o sepela godimo
la Lewatle la Galilea; ga lewatle; o a fodiša
Genetsaretha Mt 14:22-36 Mr 6:45-56
32, ka morago Mo gongwe Mekgwa yeo e hwefolago
ga Paseka ke Kaperenaume Lentšu la Modimo Mt 15:1-20
Mr 7:1-23 Joh 7:1
Fenikia; Kgaufsi le Tiro, Sidone;
Dekapoli o ya Dekapoli; ba 4000 ba a
fepja Mt 15:21-38
Mr 7:24–8:9
Lehlakore la ka O lemoša ka komelo
leboa-bohlabela ya Bafarisei; o fodiša
la Lewatle la Galilea; sefofu Mt 16:5-12
Betsaida Mr 8:13-26
Mo gongwe ke Go fetošwa lebopo pele ga
Thabeng ya Herimone Petro, Jakobo le Johane
Mt 17:1-13 Mr 9:2-13
Kesarea-Filipi O fodiša motho yo a nago le
motemona yoo barutiwa
ba paletšwego ke go mo fodiša
Mt 17:14-20 Mr 9:14-29 Lu 9:37-43
Kaperenaume Tšhelete ya lekgetho e hwetšwa ka
mohlolo Mt 17:24-27
Galilea; O tloga Galilea gomme
Samaria o ya Monyanyeng wa Mešaša;
dilo ka moka o di beela ka
thoko bakeng sa bodiredi
Mt 8:19-22 Lu 9:51-62 Joh7:2-10
Bodiredi bja Jesu bja ka Morago Judea
32, Monyanya Jerusalema Jesu o ruta phatlalatša
wa Mešaša Monyanyeng wa Mešaša Joh 7:11-52
Mo gongwe Jesu ge ba le tafoleng ya
Judea ke Mofarisei, o sola boikaketši
32, Monyanya Jerusalema Jesu Monyanyeng wa Kgakolo;
wa Kgakolo Modiši yo Bolo Joh 10:1-39
Bodiredi bja Jesu bja ka Morago ka Bohlabela bja Jorodane
Ka mošola Ba bantši ba dumela go Jesu
wa Jorodane Joh 10:40-42
Mo gongwe Diswantšho: nku e timetšego,
ke Perea tšhelete e timetšego le
morwa wa lehlaswa Lu 15:1-32
Bethania Latsaro o tsošwa bahung ke
Jesu Joh 11:1-46
Jerusalema; Keletšo ya Kayafa ka Jesu;
Efuraimi Jesu o a tloga Joh 11:47-54
Perea O fologela Perea; o ruta ka
tlhalo Mt 19:1-12 Mr 10:1-12
Jeriko O phatša Jeriko gomme o fodiša
difofu tše pedi; o etela Sakeo;
seswantšho sa diponto tše lesome
Mt 20:29-34 Mr 10:46-52
Bodiredi bja Jesu bja Mafelelo Jerusalema
Nisani 8, 33 Bethania O fihla Bethania go sa
šetše matšatši a tshelelago pele ga
matšatši a tshelelago pele ga
Paseka Joh 11:55–12:1
Nisani 9 Bethania O ja ntlong ya Simone wa lephera;
Maria o tlotša Jesu ka setlolo;
ba-Juda ba tla go bona
Jesu le Latsaro Mt 26:6-13
Mr 14:3-9 Joh 12:2-11
Bethania- Kriste o tsena Jerusalema ka
Jerusalema phenyo Mt 21:1-11, 14-17
Mr 11:1-11 Lu 19:29-44 Joh 12:12-19
Nisani 10 Bethania- Mogo wo o se nago dienywa o
Jerusalema a rogakwa; go hlwekišwa ga tempele
la bobedi Mt 21:18, 19, 12, 13
Mr 11:12-17 Lu 19:45, 46
Jerusalema Baperisita ba bagolo le bangwadi
ba loga maano a go bolaya Jesu
Mr 11:18, 19 Lu 19:47, 48
Nisani 11 Bethania- Mogo wo o se nago dienywa o
Jerusalema hwetšwa o omeletše Mt 21:19-22
Mr 11:20-25
Tempeleng Matla a Kriste a a belaelwa;
ya Jerusalema seswantšho sa barwa ba babedi
Mt 21:23-32 Mr 11:27-33
Tempeleng seswantšho sa balemi ba babe,
ya Jerusalema monyanya wa lenyalo
Mt 21:33–22:14 Mr 11:27-33
Tempeleng Dipotšišo tša go rata go mo
ya Jerusalema tanya tše di lego mabapi le
lekgetho, tsogo, molao
Mt 21:23-32 Mr 11:27-33
Tempeleng Jesu o rarolla taba ye e lego
ya Jerusalema mabapi le moo Mesia a tšwago
gona Mt 22:41-46 Mr 12:35-37
Tempeleng Go solwa ka bogale ga ya
Jerusalema ba-mangwalo le Bafarisei
Mr 12:38-40 Lu20:45-47
Tempeleng Ditšheletšana tša mohlologadi
ya Jerusalema Mr 12:41-44 Lu 21:1-4
Thabeng Go porofetela go senywa ga Jerusalema,
ya Mehlware go ba gona ga Jesu le bofelo bja
tshepedišo Mt 24:1-51
Mr 13:1-37 Lu 21:5-38
Nisani 13 Kgaufsi gomme Dithulaganyo tša Paseka
(thapama ya Jerusalema Mt 26:17-19 Mr 14:12-16
Labone) Lu 22:7-13
Jerusalema Jesu o hlapiša maoto a baapostola
ba gagwe Joh 13:1-20
Jerusalema Go latola ga Petro le go
phatlalala ga baapostola go
boletšwe e sa le pele
Mt 26:31-35 Mr 14:27-31
Getsemane Go kwa bohloko tšhemong; go ekwa
le go swarwa ga Jesu Mt 26:30, 36-56
Mr 14:26, 32-52 Lu 22:39-53
Jerusalema O sekišwa ke Hanna; o sekišwa
ke Kayafa lekgotleng la Sanhedrine;
Petro o a mo latola
Mt 26:57–27:1 Mr 14:53–15:1
Jerusalema Judase yo e lego moeki o a iphega
Mt 27:3-10 [Acts 1:18, 19]
Jerusalema Go tla pele ga Pilato, ga Herode
gomme ka morago o bušetšwa go Pilato
Mr 15:1-5 Lu 23:1-12
(mo e ka bago) Gologotha, Lehu la Jesu koteng ya
ka 3:00 p.m., Jerusalema tlhokofatšo le ditiragalo
Labohlanotšeo di sepedišanago le lona
Mt 27:31-56 Mr 15:20-41
Jerusalema Setopo sa Jesu se tlošwa koteng ya
tlhokofatšo gomme se a bolokwa
Mt 27:57-61 Mr 15:42-47
Nisani 16 Jerusalema Tsogo ya Jesu ditiragalo
le tikologong ya yona le tša letšatši leo
Mt 28:1-15 Mr 16:1-8
a. Nisani 16 Jerusalema; Go tšwelela ga Jesu Kriste
Galilea mo go ilego gwa latela
[1 Cor. 15:5-7] [Acts 1:3-8]
Iyyar 25 Thabeng ya Mehlware, Thotogelo ya Jesu
kgaufsi le Bethania, letšatšing la bo-40 ka
morago ga tsogo ya gagwe
Dipotšišo tše di lego tšhateng ye e akaretšago “Ditiragalo tše Dikgolo tša Bophelo bja Jesu bja Lefaseng”:
(a) Bolela ditiragalo tše dingwe tše dikgolo tše di diregilego bodireding bja Jesu go fihla nakong ya go golegwa ga Johane Mokolobetši.
(b) Nea lefelo le ngwaga bakeng sa ditiragalo tše di latelago: (1) Go bitšwa ga Simone le Andrea, Jakobo le Johane. (2) Go kgethwa ga baapostola ba 12. (3) Thuto ya Thabeng. (4) Go fetošwa Lebopo. (5) Go tsošwa ga Latsaro bahung. (6) Jesu o etela legae la Sakeo.
(c) Bolela mehlolo e mengwe ya Jesu yeo e tsebjago kudu; bolela nako le lefelo leo e ilego ya direga go lona.
(d) Ditiragalo tše dingwe tše dikgolo tše di lego mabapi le Jesu tšeo di ilego tša direga go tloga ka Nisani 8 go fihla ka Nisani 16, 33 C.E. ke dife?
(e) Diswantšho tše dingwe tše di tsebjago kudu tšeo Jesu a ilego a di nea nakong ya bodiredi bja gagwe bja lefaseng ke dife?
TŠHATE YA DINAKO TŠE DI TSEBJAGO KUDU TŠA HISTORI
Dika: a. bakeng sa “ka morago ga”; b. bakeng sa “pele ga”; c. bakeng sa “mo e ka bago ka.”
Nako Tiragalo Tšhupetšo
4026 B.C.E. Go bopja ga Adama Gen. 2:7
a. 4026 B.C.E. Kgwerano ya Edene e a dirwa, Gen. 3:15
boporofeta bja pele
b. 3896 B.C.E. Kaine o bolaya Abele Gen. 4:8
3896 B.C.E. Matswalo a Sethe Gen. 5:3
3404 B.C.E. Matswalo a Henoge Gen. 5:18
yo a lokilego
3339 B.C.E. Matswalo a Methusala Gen. 5:21
3152 B.C.E. Matswalo a Lamege Gen. 5:25
3096 B.C.E. Lehu la Adama Gen. 5:5
2970 B.C.E. Matswalo a Noage Gen. 5:28, 29
2490 B.C.E. Seo Modimo a se bolelago Gen. 6:3
ka batho
2470 B.C.E. Matswalo a Jafete Gen. 5:32; 9:24; 10:21
2468 B.C.E. Matswalo a Seme Gen. 7:11; 11:10
2370 B.C.E. Lehu la Methusala Gen. 5:27
Meetse-fula a a phulega (lehlabula) Gen. 7:6, 11
2369 B.C.E. Go dirwa ga kgwerano Gen. 8:13; 9:16
ka morago ga Meetse-fula
2368 B.C.E. Matswalo a Arapagasadi Gen. 11:10
a. 2269 B.C.E. Go agwa ga Tora ya Babele Gen. 11:4
2020 B.C.E. Lehu la Noage Gen. 9:28, 29
2018 B.C.E. Matswalo a Aborahama Gen. 11:26, 32; 12:4
1943 B.C.E. Aborahama o tshela Gen. 12:4, 7;
noka ya Eforate ge Ek. 12:40;
a le leetong la gagwe Ba-Gal. 3:17
la go ya Kanana;
kgwerano ya Aborahama
e a tiišwa; mathomo a lebaka
la nywaga e 430 go fihla
kgweranong ya Molao
1932 B.C.E. Isimaele o a belegwa Gen. 16:15, 16
1919 B.C.E. Kgwerano ya lebollo Gen. 17:1, 10, 24
e a dirwa
Kahlolo ya Sodoma le Gomora Gen. 19:24
1918 B.C.E. Matswalo a Isaka, Gen. 21:2, 5;
yena moja-bohwa wa kgonthe; Dit. 13:17-20
mathomo a ‘nywaga
e ka bago 450’
1913 B.C.E. Go tshwešwa ga Isaka; Gen. 21:8; 15:13;
Isimaele o a lelekwa; Dit. 7:6
mathomo a tlaišo ya nywaga e 400
1881 B.C.E. Lehu la Sara Gen. 17:17; 23:1
1878 B.C.E. Lenyalo la Isaka le Rebeka Gen. 25:20
1868 B.C.E. Lehu la Seme Gen. 11:11
1858 B.C.E. Matswalo a Esau le Jakobo Gen. 25:26
1843 B.C.E. Lehu la Aborahama Gen. 25:7
1818 B.C.E. Esau o nyala basadi Gen. 26:34
ba pele ba babedi
1795 B.C.E. Lehu la Isimaele Gen. 25:17
1781 B.C.E. Jakobo o tšhabela Harane; Gen. 28:2, 13, 19
pono ya gagwe Bethele
1774 B.C.E. Jakobo o nyala Lea le Rahele Gen. 29:23-30
1767 B.C.E. Matswalo a Josefa Gen. 30:23, 24
1761 B.C.E. Jakobo o boela Kanana Gen. 31:18, 41
Harane a e-tšwa
c. 1761 B.C.E. Jakobo o katana le morongwa; Gen. 32:24-28
o rewa leina la Isiraele
1750 B.C.E. Josefa o rekišwa bjalo Gen. 37:2, 28
ka mohlanka ke banababo
1738 B.C.E. Lehu la Isaka Gen. 35:28, 29
1737 B.C.E. Josefa o dirwa tona-kgolo Gen. 41:40, 46
ya Egipita
1728 B.C.E. Jakobo le lapa la gagwe Gen. 45:6; 46:26; 47:9
ka moka ba fihla Egipita
1711 B.C.E. Lehu la Jakobo Gen. 47:28
1657 B.C.E. Lehu la Josefa Gen. 50:26
b. 1613 B.C.E. Moleko wa Jobo Jobo 1:8; 42:16
a. 1600 B.C.E. Egipita e hwetša botumo Ek. 1:8
ka go ba mmušo wa pele wa lefase
1593 B.C.E. Matswalo a Moše Ek. 2:2, 10
c. 1514 B.C.E. Moše o sethokgweng se se fsago Ek. 3:2
1513 B.C.E. Paseka; ba-Isiraele ba tloga Ek. 12:12; 14:27, 29, 30;
Egipita; ba phološwa Gen. 15:13, 14
Lewatleng le Lehwibidu;
mmušo wa Egipita o a šišinywa;
go feta ga nako ya nywaga e 400 ya tlaišo
Kgwerano ya Molao e dirwa Ek. 24:6-8
Thabeng ya Sinai (Horebe)
Go fela ga nywaga e 430 Ba-Gal. 3:17; Ek. 12:40
go tloga ge go tiišitšwe kgwerano ya Aborahama
Moše o ngwala puku ya Genesi Joh. 5:46
lešokeng; Beibele e thoma go ngwalwa
1512 B.C.E. Taberenakele e fetšwa go agwa Ek. 40:17
Go bewa ga boperisita bja Arone Lef. 8:34-36
Moše o fetša puku ya Ekisodo Lef. 27:34; Num. 1:1
le ya Lefitiko
c. 1473 B.C.E. Moše o fetša puku ya Jobo Jobo 42:16, 17
1473 B.C.E. Moše o fetša puku ya Numeri Num. 35:1; 36:13
Melaleng ya Moaba
Kgwerano le ba-Isiraele Moaba Doit. 29:1
Moše o ngwala puku ya Doiteronomio Doit. 1:1, 3
Moše o hwela Thabeng ya Nebo, Doit. 34:1, 5, 7
Moaba
Ba-Isiraele ba fihla Kanana ba le Još. 4:19
tlase ga Jošua
1467 B.C.E. Go thopja mo gogolo ga naga Još. 11:23; 14:7, 10-15
go a fetšwa; go fela ga ‘nywaga e ka bago 450’
c. 1450 B.C.E. Puku ya Jošua e a fetšwa Još. 1:1; 24:26
Lehu la Jošua Još. 24:29
1117 B.C.E. Samuele o tlotša Saulo 1 Sam. 10:24; Dit. 13:21
e le kgoši ya Isiraele
1107 B.C.E. Matswalo a Dafida Betlehema 1 Sam. 16:1
c. 1100 B.C.E. Samuele o fetša puku ya Baahlodi Baa. 21:25
c. 1090 B.C.E. Samuele o fetša puku ya Ruthe Ruthe 4:18-22
c. 1078 B.C.E. Puku ya 1 Samuele e a fetšwa 1 Sam. 31:6
1077 B.C.E. Dafida o ba kgoši ya Juda Heburone 2 Sam. 2:4
1070 B.C.E. Dafida o ba kgoši ya ba-Isiraele 2 Sam. 5:3-7
ka moka; o dira Jerusalema mošate wa gagwe
a. 1070 B.C.E. Areka e tlišwa Jerusalema; 2 Sam. 6:15; 7:12-16
kgwerano ya mmušo e dirwa le Dafida
c. 1040 B.C.E. Gada le Nathane ba fetša 2 Sam. 24:18
puku ya 2 Samuele
1037 B.C.E. Salomo o hlatlama Dafida 1 Dikx. 1:39; 2:12
e le kgoši ya Isiraele
1034 B.C.E. Salomo o thomile go aga tempele 1 Dikx. 6:1
1027 B.C.E. Tempele ya Jerusalema e a fetšwa 1 Dikx. 6:38
c. 1020 B.C.E. Salomo o fetša puku ya Sefela 1:1
Sefela sa Difela
b. 1000 B.C.E. Salomo o fetša puku ya Mmoledi Mmo. 1:1
997 B.C.E. Rehabeama o hlatlama Salomo; 1 Dikx. 11:43; 12:19, 20
mmušo o a arogana;
Jerobeama o thoma go buša
e le kgoši ya Isiraele
993 B.C.E. Sisaka o hlasela Juda 1 Dikx. 14:25, 26
gomme o tšea mahumo ka tempeleng
980 B.C.E. Abiama (Abija) o hlatlama 1 Dikx. 15:1, 2
Rehabeama e le kgoši ya Juda
977 B.C.E. Asa o hlatlama Abiama e 1 Dikx. 15:9, 10
le kgoši ya Juda
c. 976 B.C.E. Nadaba o hlatlama Jerobeama 1 Dikx. 14:20
e le kgoši ya Isiraele
c. 975 B.C.E. Baesa o hlatlama Nadaba 1 Dikx. 15:33
e le kgoši ya Isiraele
c. 952 B.C.E. Ela o hlatlama Baesa 1 Dikx. 16:8
e le kgoši ya Isiraele
c. 951 B.C.E. Simiri o hlatlama 1 Dikx. 16:15
Ela e le kgoši ya Isiraele
Omiri le Thibini ba hlatlama 1 Dikx. 16:21
Simiri e le dikgoši tša Isiraele
c. 947 B.C.E. Omiri o buša e le kgoši 1 Dikx. 16:22, 23
ya Isiraele a nnoši
c. 940 B.C.E. Ahaba o hlatlama Omiri 1 Dikx. 16:29
e le kgoši ya Isiraele
936 B.C.E. Josafate o hlatlama Asa 1 Dikx. 22:41, 42
e le kgoši ya Juda
c. 919 B.C.E. Ahasia o hlatlama Ahaba 1 Dikx. 22:51, 52
e le kgoši ya Isiraele
c. 917 B.C.E. Jorama o hlatlama 2 Dikx. 3:1
Ahasia e le kgoši yeo e bušago e nnoši
913 B.C.E. Jorama wa Juda 2 Dikx. 8:16, 17
‘o ba kgoši’ gotee le Josafate
c. 906 B.C.E. Ahasia o hlatlama Jorama 2 Dikx. 8:25, 26
e le kgoši ya Juda
c. 905 B.C.E. Mohumagadi Athalia o thopa 2 Dikx. 11:1-3
sedulo sa bogoši sa Juda
Jehu o hlatlama Jorama 2 Dikx. 9:24, 27; 10:36
e le kgoši ya Isiraele
898 B.C.E. Joase o hlatlama Ahasia 2 Dikx. 12:1
e le kgoši ya Juda
876 B.C.E. Joahase o hlatlama Jehu 2 Dikx. 13:1
e le kgoši ya Isiraele
c. 859 B.C.E. Joase o hlatlama Joahase 2 Dikx. 13:10
e le kgoši yeo e bušago e nnoši ya Isiraele
858 B.C.E. Amatsia o hlatlama Joase 2 Dikx. 14:1, 2
e le kgoši ya Juda
c. 844 B.C.E. Jerobeama II o hlatlama 2 Dikx. 14:23
Joase e le kgoši ya Isiraele
Jona o fetša puku ya Jona Jona 1:1, 2
829 B.C.E. Usia (Asaria) o hlatlama 2 Dikx. 15:1, 2
Amatsia e le kgoši ya Juda
c. 820 B.C.E. Puku ya Joele mo gongwe Joele 1:1
e a ngwalwa
c. 804 B.C.E. Amosi o fetša puku ya Amosi Amosi 1:1
c. 792 B.C.E. Sakaria o buša e le kgoši 2 Dikx. 15:8
ya Isiraele (dikgwedi tše 6)
c. 791 B.C.E. Salume o hlatlama Sakaria 2 Dikx. 15:13, 17
e le kgoši ya Isiraele
Menaheme o hlatlama Salume e le kgoši ya Isiraele
c. 780 B.C.E. Pekaya o hlatlama Menaheme 2 Dikx. 15:23
e le kgoši ya Isiraele
c. 778 B.C.E. Peka o hlatlama Pekaya 2 Dikx. 15:27
e le kgoši ya Isiraele
c. 778 B.C.E. Jesaya o thoma go porofeta Jes. 1:1; 6:1
777 B.C.E. Jothama o hlatlama Usia 2 Dikx. 15:32, 33
(Asaria) e le kgoši ya Juda
c. 761 B.C.E. Ahasi o hlatlama Jothama 2 Dikx. 16:1, 2
e le kgoši ya Juda
c. 758 B.C.E. Hosea o ‘thoma go buša’ 2 Dikx. 15:30
e le kgoši ya Isiraele
745 B.C.E. Hiskia o hlatlama Ahasi 2 Dikx. 18:1, 2
e le kgoši ya Juda
a. 745 B.C.E. Hosea o fetša puku ya Hosea Hosea 1:1
740 B.C.E. Asiria e fenya Isiraele 2 Dikx. 17:6, 13, 18
gomme e thopa Samaria
732 B.C.E. Sanheribe o hlasela Juda 2 Dikx. 18:13
a. 732 B.C.E. Jesaya o fetša puku ya Jesaya Jes. 1:1
b. 717 B.C.E. Mika o fetša puku ya Mika Mika 1:1
c. 717 B.C.E. Go kgoboketšwa ga Diema go a fetšwa Die. 25:1
716 B.C.E. Manase o hlatlama Hiskia 2 Dikx. 21:1
e le kgoši ya Juda
661 B.C.E. Amoni o hlatlama Manase 2 Dikx. 21:19
e le kgoši ya Juda
659 B.C.E. Josia o hlatlama Amoni e le 2 Dikx. 22:1
kgoši ya Juda
b. 648 B.C.E. Tsefanya o fetša puku ya Tsefanya Tsef. 1:1
647 B.C.E. Jeremia o kgethwa gore Jer. 1:1, 2, 9, 10
a be moporofeta
b. 632 B.C.E. Nahume o fetša puku ya Nahume Nah. 1:1
632 B.C.E. Ninife e wela go ba-Kaladea le ba-Meda Nah. 3:7
Babele bjale e kgaufsi le go
ba mmušo wa boraro wa lefase
628 B.C.E. Joahase, mohlatlami wa Josia 2 Dikx. 23:31
o buša e le kgoši ya Juda
Joyakima o hlatlama Joahase 2 Dikx. 23:36
e le kgoši ya Juda
c. 628 B.C.E. Habakuku o fetša Habak. 1:1
puku ya Habakuku
625 B.C.E. Nebukadinetsara (II) Jer. 25:1
o ba kgoši ya Babele;
ngwaga wa pele wa go ba
pušong o balwa go tloga
ka Nisani ya 624 B.C.E.
620 B.C.E. Nebukadinetsara o bea 2 Dikx. 24:1
Joyakima e le kgoši ya lethopja
618 B.C.E. Joyakini o ba kgoši ka morago 2 Dikx. 24:6, 8
ga Joyakima Juda
617 B.C.E. Nebukadinetsara o iša Dan. 1:1-4;
mathopja a pele a ba-Juda Babele 2 Dikx. 24:12-18
Tsedekia o bewa kgoši ya Juda
613 B.C.E. Hesekiele o thoma go porofeta Hesek.1:1-3
609 B.C.E. Nebukadinetsara o šwahlela 2 Dikx. 25:1, 2
Juda ka lekga la boraro;
o thoma go rakelela Jerusalema
607 B.C.E. Kgwedi ya bohlano (Ab), 2 Dikx. 25:8-10;
tempele e a phušolwa gomme Jer. 52:12-14
Jerusalema e a senywa
Ba-Juda ba tloga Juda 2 Dikx. 25:25, 26;
ka kgwedi ya bošupa; Luka 21:24
“mabaka a ba-ntlê”
a thoma go balwa
Jeremia o ngwala puku
ya Dillo tša Jeremia
Matseno a puku ya Dillo, LXX
c. 607 B.C.E. Obadya o ngwala puku Obadya 1
ya Obadya
c. 591 B.C.E. Hesekiele o fetša puku Hesek. 40:1; 29:17
ya Hesekiele
580 B.C.E. Dipuku tša 1 le 2 Dikxoši Jer. 52:31;
le puku ya Jeremia di a fetšwa 2 Dikx. 25:27
539 B.C.E. Babele e wela go Dan. 5:30; 6:1
ba-Meda le ba-Peresia;
mmušo wa ba-Meda
le ba-Peresia o fetoga
mmušo wa bone wa lefase
537 B.C.E. Taelo ya Korese wa Peresia Kor. 36:22, 23;
ya go dumelela ba-Juda gore Jer. 25:12; 29:10
ba boele Jerusalema e thoma
go phethega; go dirwa
lešope ga Jerusalema
ka nywaga e 70 go a fela 2
c. 536 B.C.E. Daniele o fetša puku ya Daniele Dan. 10:1
536 B.C.E. Motheo wa tempele o thewa Esera 3:8-10
ke Serubabele
522 B.C.E. Modiro wa go aga tempele Esera 4:23, 24
o a thibelwa
520 B.C.E. Hagai o fetša puku ya Hagai Hag. 1:1
518 B.C.E. Sakaria o fetša puku ya Sakaria Sak. 1:1
515 B.C.E. Serubabele o fetša tempele Esera 6:14, 15
ya bobedi
c. 475 B.C.E. Morodekai o fetša Esitere 3:7; 9:32
puku ya Esitere
468 B.C.E. Esera le baperisita Esera 7:7
ba boela Jerusalema
460 B.C.E. Esera o fetša dipuku Esera 1:1;
tša 1 le 2 Koronika 2 Kor. 36:22
le ya Esera; go kgoboketšwa
ga mafelelo ga Dipsalme
455 B.C.E. Merako ya Jerusalema Neh. 1:1; 2:1, 11; 6:15;
e tsošološwa ke Nehemia; Dan. 9:24
boporofeta bja dibeke tše
70 bo thoma go phethega
a. 443 B.C.E. Nehemia o fetša puku Neh. 5:14
ya Nehemia
Maleaki o fetša puku ya Maleaki Maleaki 1:1
406 B.C.E. Go tsošološwa ga Jerusalema Dan. 9:25
go feditšwe gabotse
332 B.C.E. Gerika, e lego mmušo Dan. 8:21
wa bohlano wa lefase o buša Juda
c. 280 B.C.E. Septuagint ya Segerika e thomilwe
165 B.C.E. Go kgakolwa gape ga Joh. 10:22
tempele ka morago
ga go gobošwa ke
borapedi bja medimo
ya diswantšho ya Bagerika;
Monyanya wa Kgakolo
63 B.C.E. Roma, e lego mmušo wa Joh. 19:15; Kut. 17:10
botshelela wa lefase o buša Jerusalema
c. 37 B.C.E. Heroda (kgoši yeo e
beilwego ke ba-Roma) o thopa Jerusalema
2 B.C.E. Matswalo a Johane Luka 1:60; 2:7
Mokolobetši le a Jesu
29 C.E. Johane le Jesu ba Luka 3:1, 2, 23
thoma bodiredi bja bona
33 C.E. Nisani 14: Jesu o ba Luka 22:20; 23:33
sehlabelo seo se theago
motheo bakeng sa kgwerano
e mpsha; o a kokotelwa
Nisani 16: tsogo ya Jesu Mat. 28:1-10
Sibani 6, Pentekoste: Dit. 2:1-17, 38
go tšhollelwa ga moya;
Petro o bulela ba-Juda
tsela ya go tsena
phuthegong ya Bokriste
36 C.E. Go fela ga dibeke tše 70 Dan. 9:24-27;
tša nywaga; Petro Dit. 10:1, 45
o etela Koronelio motho
wa pele wa batho bao
ba sego ba bolla ba
ba-ntle yo a tlilego
ka phuthegong ya Bokriste
c. 41 C.E. Mateo o ngwala Ebangedi
yeo e bitšwago “Mateo”
c. 47-48 C.E. Paulo o thoma leeto la Dit. 13:1–14:28
pele la boromiwa
c. 49 C.E. Sehlopha se bušago Dit. 15:28, 29
se gana taba ya gore
badumedi bao ba tšwago
ditšhabeng ba swanetše go bolla
c. 49-52 C.E. Leeto la bobedi la Paulo Dit. 15:36–18:22
la boromiwa
c. 50 C.E. Paulo o ngwala 1 Ba-Thesalonika 1 Ba-Thes. 1:1
a le Korinthe
c. 51 C.E. Paulo o ngwala 2 Ba-Thesalonika 2 Ba-Thes. 1:1
a le Korinthe
c. 50-52 C.E. Paulo o ngwala lengwalo Ba-Gal. 1:1
la gagwe le le yago go
ba-Galatia a le Korinthe
goba Antiokia ya Siria
c. 52-56 C.E. Leeto la boraro la Paulo Dit. 18:23–21:19
la boromiwa
c. 55 C.E. Paulo o ngwala 1 Ba-Korinthe 1 Ba-Kor. 15:32;
a le Efeso le 2 Ba-Korinthe 2 Ba-Kor. 2:12, 13
a le Matsedonia
c. 56-58 C.E. Luka o ngwala Ebangedi Luka 1:1, 2
e bitšwago “Luka”
c. 60-61 C.E. Paulo o ngwala a le Roma: Ba-Ef. 3:1
Ba-Efeso Ba-Fil. 4:22
Ba-Filipi Ba-Kol. 4:18
Ba-Kolose Filemone 1
Filemone
c. 61 C.E. Paulo o ngwala lengwalo Ba-Heb. 13:24; 10:34
le le yago go ba-Hebere a le Roma
Luka o fetša puku ya Ditiro a le Roma
c. 60-65 C.E. Mareka o ngwala Ebangedi
e bitšwago “Mareka”
c. 61-64 C.E. Paulo o ngwala 1 Timotheo 1 Tim. 1:3
a le Matsedonia
Paulo o ngwala puku Tito 1:5
ya Tito a le Matsedonia (?)
c. 62-64 C.E. Petro o ngwala 1 Pet. 1:1; 5:13
1 Petro a le Babele
c. 64 C.E. Petro o ngwala 2 Pet. 1:1
2 Petro a le Babele (?)
c. 65 C.E. Paulo o ngwala 2 Timotheo 2 Tim. 4:16-18
a le Roma
70 C.E. Jerusalema le tempele ya yona Dan. 9:27;
di senywa ke ba-Roma Mat. 23:37, 38; Luka 19:42-44
c. 96 C.E. Johane o ngwala puku Kut. 1:9
ya Kutollo a le Patimo
c. 98 C.E. Johane o ngwala Ebangedi Joh. 21:22, 23
ye e bitšwago “Johane”
le mangwalo a gagwe a 1, 2
gotee le 3 Johane;
Beibele e fetšwa go ngwalwa
c. 100 C.E. Johane, moapostola wa mafelelo 2 Ba-Thes. 2:7
go baapostola o a hwa
TLHOKOMELA: Go swanetše go lemogwa gore lege tše dintši tša dinako tše e le tšeo di tiišwago e le ka kgonthe, fela ge e le ka tše dingwe go newa dinako tšeo e nyakilego e le tšona, tše di thekgilwego ka bohlatse bjo bo hwetšagalago. Morero wa tšhate ye ga se go tiiša dinako tše di sa fetolwego bakeng sa tiragalo e nngwe le e nngwe, eupja ke go thuša barutwana ba Beibele gore ba tsenye ditiragalo nakong yeo e dutšego e tšwela pele gomme ba bone go tswalana ga tšona.
Dipotšišo tša “Tšhate ya Dinako tše di Tsebjago Kudu tša Histori” le “Lenaneo la Dipuku tša Beibele”:
(a) Ka go bapiša ditšhate tše pedi, hle bolela ba bangwe ba baporofeta le bangwadi ba Beibele bao ba phetšego (1) pele ga ge go ka hlongwa mmušo wa Isiraele ka 1117 B.C.E., (2) nakong ya mmušo wa Isiraele le wa Juda, (3) nakong ya go tloga mathomong a bothopja bja Babele go fihla nakong ya go fetšwa ga dipuku tše kgethwa tša Mangwalo a Sehebere.
(b) Bontšha nako ya go ngwalwa ga mangwalo a Paulo ka go tswalana le maeto a gagwe a boromiwa.
(c) Ke dintlha dife tše dingwe tše di kgahlišago tšeo o di hlokomelago ge e le ka nako ya go ngwalwa ga dipuku tše dingwe tša Mangwalo a Bakriste a Segerika?
(d) Tswalanya batho ba latelago le tiragalo e nngwe e kgolo historing ya Beibele, gomme o bolele ge e ba mo gongwe ba ile ba phela pele goba ka morago ga tiragalo ye, goba ba kopanye le batho ba bangwe bao ba ilego ba phela nakong yeo: Seme, Samuele, Methusala, Lota, Kgoši Saulo, Dafida, Jobo, Kgoši Hosea wa Isiraele, Salomo, Arone, Kgoši Tsedekia wa Juda.
(e) Ke ditiragalo dife tše dikgolo tše di diregilego bophelong bja (1) Noage, (2) Aborahama, (3) Moše?
(f) Nyalanya dinako tše di latelago (tša B.C.E.) le ditiragalo tše dikgolo tše di lokeleditšwego ka mo tlase: 4026, 2370, 1943, 1513, 1473, 1117, 997, 740, 607, 539, 537, 455.
Go bopja ga Adama
Kgwerano ya Molao yeo e dirilwego Sinai
Jerusalema e sentšwe
Ba-Juda ba boela Jerusalema ka morago ga taelo ya Korese
Go ngwala Beibele ka pudulelo go a thoma
Meetse-fula a a thoma
Babele e wela go ba-Meda le ba-Peresia
Kgoši ya pele ya Isiraele e a tlotšwa
Aborahama o tshela noka ya Eforate; kgwerano ya Aboraha- ma e a tiišwa
Mmušo wa Isiraele le wa Juda e a arogana
Mmušo wa ka leboa o fenywa ke Asiria
Merako ya Jerusalema e agwa ke Nehemia
Ba-Isiraele ba ntšhwa Egipita
Jošua o tsentšha ba-Isiraele Kanana
Go dula ga Jerusalema ka nywaga e 70 e le lešope go a fela
[Tšhate go letlakala 298]
LENANEO LA DIPUKU TŠA BEIBELE
(Dinako tše dingwe [le mafelo a mangwe ao di ngwadilwego go ona] ga di tsebje gabotse. Seka a. se emela “ka morago ga”; b., “pele ga”; gomme c., “mo e ka bago ka.”)
Dipuku tša Mangwalo a Sehebere tša Pele ga Mehla e Tlwaetšwego (B.C.E.)
Leina Mongwadi Lefelo Leo e Go Fetšwa Nako Yeo e
la Puku Ngwadilwego go ga go Ngwalwa Akareditšwego
Lona ga Yona
Genesi Moše Lešokeng 1513 “Mathomong” go
fihla ka 1657
Ekisodo Moše Lešokeng 1512 1657-1512
Lefitiko Moše Lešokeng 1512 Kgwedi e 1 (1512)
Numeri Moše Lešokeng/
Melaleng ya Moaba 1473 1512-1473
Doiteronomio Moše Melaleng
ya Moaba 1473 Dikgwedi tše 2
(1473)
Jošua Jošua Kanana c.1450 1473–c. 1450
Baahlodi Samuele Isiraele c. 1100 c. 1450–c.1120
Ruthe Samuele Isiraele c. 1090 Nywaga e 11
ya pušo ya baahlodi
1 Samuele Samuele;
Gada;
Nathane Isiraele c.1078 c. 1180-1078
2 Samuele Gada;
Nathane Isiraele c.1040 1077-c. 1040
1 le
2 Dikxoši Jeremia Juda/Egipita 580 c.1040-580
Esera Esera Jerusalema c. 460 537–c. 467
Nehemia Nehemia Jerusalema a. 443 456–a. 443
Esitere Morodekai Susani,
Elama c. 475 493–c. 475
Jobo Moše Lešokeng c. 1473 Nywaga e fetago e
140 e lego
magareng ga 1657 le 1473
Dipsalme Dafida c. 460
le ba bangwe
Diema Salomo;
Aguri; Lemuele Jerusalema c. 717
Mmoledi Salomo Jerusalema b. 1000
Sefela Salomo Jerusalema c. 1020
sa Difela
Jesaya Jesaya Jerusalema a. 732 c. 778–a. 732
Jeremia Jeremia Juda/Egipita 580 647-580
Dillo Jeremia Kgaufsi le 607
tša Jeremia Jerusalema
Hesekiele Hesekiele Babele c. 591 613–c. 591
Daniele Daniele Babele c. 536 618–c. 536
Hosea Hosea Samaria
(Selete) a. 745 b. 804–a. 745
Joele Joele Juda c. 820 (?)
Amosi Amosi Juda c. 804
Obadya Obadya c. 607
Jona Jona c. 844
Mika Mika Juda b. 717 c.777-717
Nahume Nahume Juda b. 632
Habakuku Habakuku Juda c. 628 (?)
Tsefanya Tsefanya Juda b. 648
Hagai Hagai Jerusalema 520 Matšatši a 112 (520)
Sakaria Sakaria Jerusalema 518 520-518
Maleaki Maleaki Jerusalema a. 443
Dipuku tša Mangwalo a Segerika tše di Ngwadilwego Mehleng e Tlwaetšwego (C.E.)
Leina Mongwadi Lefelo Leo e Go Fetšwa Nako Yeo e
la Puku Ngwadilwego go ga go Ngwalwa Akareditšwego
Lona ga Yona
Mateo Mateo Palestina c. 41 2 B.C.E.–33 C.E.
Mareka Mareka Roma c. 60-65 29-33 C.E.
Luka Luka Kesarea c. 56-58 3 B.C.E.–33 C.E.
Johane Moapostola Efeso, c. 98 Ka morago ga a
Johane goba kgaufsi yona, 29-33 C.E.
le gona matseno
Ditiro Luka Roma c. 61 33–c. 61 C.E.
Ba-Roma Paulo Korinthe c. 56
1 Ba-Korinthe Paulo Efeso c. 55
2 Ba-Korinthe Paulo Matsedonia c. 55
Ba-Galatia Paulo Korinthe c. 50-52
goba Antiokia ya Siria
Ba-Efeso Paulo Roma c. 60-61
Ba-Filipi Paulo Roma c. 60-61
Ba-Kolose Paulo Roma c. 60-61
1 Ba-Thesalonika Paulo Korinthe c. 50
2 Ba-Thesalonika Paulo Korinthe c. 51
1 Timotheo Paulo Matsedonia c. 61-64
2 Timotheo Paulo Roma c. 65
Tito Paulo Matsedonia (?) c. 61-64
Filemone Paulo Roma c. 60-61
Ba-Hebere Paulo Roma c. 61
Jakobo Jakobo Jerusalema b. 62
(ngwanabo Jesu)
1 Petro Petro Babele c. 62-64
2 Petro Petro Babele (?) c. 64
1 Johane Moapostola Efeso, c. 98
Johane goba kgaufsi le gona
2 Johane Moapostola Efeso, c. 98
Johane goba kgaufsi le gona
3 Johane Moapostola Efeso, c. 98
Johane goba kgaufsi le gona
Juda Juda Palestina (?) c. 65
(ngwanabo Jesu)
Kutollo Moapostola Patimo c. 96
Johane