Karolo 7
Morero wa Modimo o Kgaufsi le go Phethega
1, 2. Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore Modimo o tla gata mogato wa go fediša bokgopo le tlaišego?
1 Gaešita lege Modimo a dumeletše go se phethagale le tlaišego ka nako e telele go ya ka pono ya motho, fela a ka se dumelele maemo a mabe a tšwela pele go ya go ile. Beibele e re botša gore Modimo o na le nako yeo a e beilego ya go dumelela dilo tše gore di direge.
2 “Tšohle di na le mohla wa tšôna.” (Mmoledi 3:1) Ge nako e beilwego ya Modimo ya go dumelela bokgopo le tlaišego e fihla bofelong bja yona, ke gona a tlago go tsena ditaba tša batho gare. O tla fediša bokgopo le tlaišego gomme a phethagatša morero wa gagwe wa mathomo wa go dira gore lefase le tlale ka lapa leo le phethagetšego, le le thabilego le le nago le khutšo e feletšego le polokego ya tša boiphedišo gare ga maemo a Paradeise.
Dikahlolo tša Modimo
3, 4. Puku ya Diema e hlalosa bjang di-tla-morago tša go tsena ditaba gare ga Modimo?
3 Ela hloko tše sego kae tša diporofeto tše dintši tša Beibele tšeo di bolelago seo go tsena ditaba gare ga Modimo, ke gore di-tla-morago tša dikahlolo tša gagwe, go tlago go se bolela kgaufsinyane ka lapa la motho:
4 “Ba ba tl’o xo dula mo naxeng, ké baloki; ba ba tl’o xo šala bà le xôna, ké bôná ba-ila-bokxôpô. Ba babe ba tlo fedišwa naxeng; bakxeloxi ba tlo rakwa mo xo yôna.”—Diema 2:21, 22.
5, 6. Psalme 37 e bontšha bjang seo se tlago go direga ge Modimo a tsena ditaba gare?
5 “Ba babe ba tlo lôba; ba-leta-Morêna e tlo ba beng ba naxa. Xo se xokae e mobe ó tlo ba a ile; . . . Ba bolêta e tlo ba bôná beng ba naxa; ba tlo thaba ka botlalô bya moláô.”—Psalme 37:9-11.
6 “Letêla Morêna, O swarê ka tsela ya xaxwe, a Xo xodišê O bê mong wa naxa; O bônê xe ba babe ba lôba. Šetša moloki O bônê yo boló; monna wa moláô ó tlo bôna ditloxolo. Bakxeloxi ba [tla] timetšwa bohle.”—Psalme 37:34, 37, 38.
7. Lentšu la Modimo le re nea keletšo efe e kwalago?
7 Ka gona, ka baka la bokamoso bjo bo kgahlišago bjoo bo tlago go tlela bao ba amogelago tshwanelo ya Mmopi yo matla ohle ya go buša, re opeletšwa gore: “Pelo ya xaxo a e lôtê ditaêlô tša-ka. Xobane di tlo Xo tlišetša bontši bya matšatši le nywaxa ya bophelô, le têtlêxô.” Ge e le gabotse, bophelo bjo bo sa felego bo tla okeletšwa bao ba kgethago go dira thato ya Modimo! Ka gona, Lentšu la Modimo le a re eletša: “Bôʹta Modimo ka pelo ka moka; O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyo. Ditseleng tša xaxo tšohle tseba Yêna; ké mo Yêna a tl’o xo Xo thulêla tsela.”—Diema 3:1, 2, 5, 6.
Pušo ya Modimo go tšwa Legodimong
8, 9. Modimo o tla hlwekiša lefase le ka tsela efe?
8 Modimo o tla phethagatša go hlwekišwa mo ga lefase ka mmušo o phalago yohle woo batho ba bego ba ka ba le wona. Ke mmušo woo o bonagatšago bohlale bja legodimong ka gobane o buša o le legodimong ka tlase ga tlhahlo ya Modimo. Mmušo woo wa legodimong o tla tloša dibopego ka moka tša pušo ya motho mo lefaseng. Batho le ka mohla ba ka se sa hlwa ba e-ba le kgetho ya go leka go ipuša ka ntle le Modimo.
9 Mabapi le se, boporofeta bja Daniele 2:44 bo re: “Mehleng ya dikxoši tšeo [mebušo ya mehleng yeno], ké mo Modimo a tl’o xo tsoša mmušô [legodimong] wo o ka se kexo wa šwalalanywa neng le neng, wo o ka sa se kexo wa selêla xo sethšaba se sengwê [batho le ka mohla ba ka se ke ba dumelelwa go ipuša ka ntle le Modimo]. O tlo phšatla mebušô e mengwê [yeo e lego gona gona bjale] ka moka wa e fediša; xe e le wôna, o tlo êma xo ya xo ile.”—Bona gape le Kutollo 19:11-21; 20:4-6.
10. Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore ka tlase ga Mmušo wa Modimo wa legodimong, le ka mohla go ka se sa ba le kgobogo pušong?
10 Ka gona, batho le ka mohla ba ka se sa hlwa ba e-ba le dibopego tše di gobogilego tša pušo, gobane ka morago ga gore Modimo a fediše tshepedišo ye, pušo ya motho yeo e bušago ka ntle le yena e ka se sa hlwa e e-ba gona. Mmušo wo o bušago o le legodimong o ka se gobošwe, ka ge Modimo e le Mothomi le Molotodi wa wona. Go e na le moo o tla šomela go hola kudu batho ba e lego balata ba wona. Ke moka, thato ya Modimo e tla dirwa lefaseng ka moka bjalo ka ge e dirwa legodimong. Ke ka baka leo Jesu a ilego a ruta balatedi ba gagwe go rapela Modimo ka gore: “Mmušô wa xaxo a o tlê; thato ya xaxo a e dirwê mono lefaseng byalo ka xe e dirwa lexodimong.”—Mateo 6:10.
Re Kgaufsi Gakaaka’ng?
11. Ke kae ka Beibeleng moo re hwetšago diporofeto tšeo di tlago go re thuša go tseba gore bofelo bja tshepedišo ye bo kgaufsi gakaaka’ng?
11 Re kgaufsi gakaaka’ng le bofelo bja tshepedišo ye yeo e sa kgotsofatšego ya dilo le go thoma ga lefase le lefsa la Modimo? Boporofeta bja Beibele bo re nea dikarabo ka mo go kwalago. Ka mohlala, Jesu ka noši o boletše e sa le pele se se bego sa tla letelwa e le gore re lemoge moo re lego gona mabapi le seo Beibele e se beago ka gore ke, “bofelo bja tshepedišo ya dilo.” (NW) Se se begilwe go Mateo dikgaolo 24 le 25, Mareka 13 le Luka 21. Le gona, go etša ge go begilwe go 2 Timotheo kgaolo 3, moapostola Paulo o boletše e sa le pele gore go be go tla tla lebaka la nako leo le bitšwago ‘mehla ya bofelo’ ge ditiragalo tše di fapa-fapanego di be di tla kgonthišetša ka mo go oketšegilego moo re lego gona ge e le ka go sepela ga nako.
12, 13. Jesu le Paulo ba itše’ng mabapi le mehla ya bofelo?
12 Jesu o boletše gore lebaka le la nako le be le tla thoma ka ditiragalo tše: “Sethšaba se tlo tsoxêla sethšaba; mmušô o tlo tsoxêla mmušô; xomme xo tlo ba le ditlala le dinkhu, le dithšišinyêxô kua le kua.” (Mateo 24:7) Luka 21:11 (NW) e bontšha gore o bile o boletše ka “malwetši a šoro lefelong le lengwe ka morago ga le lengwe.” O ile a ba a lemoša le ka go “xo ata [ga] makxôpô.”—Mateo 24:12.
13 Moapostola Paulo o boletše e sa le pele gore: “Tseba xore mehleng ya bofêlô xo tlo tla mabaka a mathata. Batho e tlo ba ba xo ithata, ba mexabaru, ba lenyatšô le baikxoxomoši, le ba maroxa, le ba xo se kwê batswadi, ba xo se leboxê, ba xo se ile selô. E tlo ba ba-hlala-leratô, babata-sekxoro, e tlo ba dihwirihwiri, le ba ba sa tsebexo xo ithswara, manaba a tše boló. E tlo ba baeki, baipuši, baikxanthši, ba xo iphsina ba lahlile Modimo. Xe O ba bôna, O tlo re ba n’e borapedi; anthe matla a byôna xa ba a dumele. . . . Batho ba babe le baaroši, bobe bya bôná bo tlo fêla bò xola bo e-ya, bà fora ba bangwê, le bôná ba forwa.”—2 Timotheo 3:1-5, 13.
14, 15. Ditiragalo tša lekgolong la bo-20 la nywaga di tiišetša bjang gore ruri re bile mehleng ya bofelo?
14 Na dilo tšeo di boletšwego e sa le pele ke Jesu le Paulo di diregile mehleng ya rena? Ee, ruri di diregile. Ntwa ya I ya Lefase e bile ntwa e šoro kudu yeo e kilego ya ba gona go fihla nakong yeo. E be e le ntwa ya pele ya lefase gomme e bile nako ya phetogo e kgolo historing ya mehleng yeno. Ntwa yeo e ile ya sepedišana le tlhaelelo ya dijo, mauba a malwetši le dikotsi tše dingwe. Ditiragalo tšeo tša go tloga ka 1914 go ya pele, bjalo ka ge Jesu a bea se ke, “mathômô a ditlalêlô.” (Mateo 24:8) Di ile tša thoma lebaka la nako leo le bitšwago ‘mehla ya bofelo,’ e lego go thoma ga moloko wa mafelelo wa ge Modimo a be a tla dumelela bokgopo le tlaišego.
15 Mohlomongwe o tlwaelane le ditiragalo tša lekgolong la bo-20 la nywaga. O tseba tlhakahlakano yeo e tšweletšego. Mo e ka bago batho ba dimilione tše 100 ba bolailwe dintweng. Ba bangwe ba dimilione tše makgolo-kgolo ba bolailwe ke tlala le bolwetši. Ditšhišinyego tša lefase di tšere maphelo a ba bantši kudu. Go se setše bophelo le dithoto go a gola. Go boifa bosenyi go fetogile karolo ya bophelo bja letšatši le letšatši. Ditekanyetšo tša boitshwaro di hlokomologilwe. Go ata kudu ga baagi go tšweletša mathata ao a sa rarollwego. Tšhilafalo e senya boemo bja bophelo gaešita le go bo bea kotsing. Ruri, re bile mehleng ya bofelo ga e sa le go tloga ka 1914 gomme re batamela seremo sa diporofeto tša Beibele tšeo di lego mabapi le mehla ya rena.
16. Mehla ya bofelo e akaretša lebaka le lekaaka’ng la nako?
16 Lebaka le la nako ya mehla ya bofelo le be le tla tšea nako e kaaka’ng? Jesu o boletše mabapi le mehla yeo e bego e tla diragalelwa ke “mathômô a ditlalêlô” go tloga ka 1914 go ya pele ka gore: “Di tlo tšwêlêla moloko wó ò sešo wa fêla.” (Mateo 24:8, 34-36) Ka gona, dibopego ka moka tša mabapi le mehla ya bofelo di swanetše go direga nakong ya lebaka la go phela ya moloko o tee, e lego moloko wa 1914. Batho ba bangwe bao ba bego ba phela ka 1914 ba tla ba ba sa dutše ba phela ge tshepedišo ye e fihla bofelong bja yona. Moloko woo wa batho gona bjale o tšofetše kudu, e lego se se bontšhago gore ga go sa šetše nako e ntši pele Modimo a fediša tshepedišo ya gona bjale ya dilo.
17, 18. Ke boporofeta bofe bjo bo bontšhago gore re batametše kudu bofelong bja lefase le?
17 Boporofeta bjo bongwe bjo bo bontšhago gore bofelo bja tshepedišo ye bo kgaufsi kudu bo neilwe ke moapostola Paulo, yoo a boletšego e sa le pele gore: “Letšatši leo la Morêna le tlo tla bo-ka lehodu xe le tla bošexo. Xe xo tlo thwe; Xo khutšô! Xo iketlilwe! ké mo ba tl’o xo wêlwa xodimo ke thsenyêxô . . . ’me ba ka se kê ba phônyôkxa.”—1 Ba-Thesalonika 5:2, 3; bona gape le Luka 21:34, 35.
18 Lehono Ntwa ya Molomo e fedile, gomme dintwa tša ditšhaba-tšhaba di ka no se sa hlwa e e-ba tšhošetšo e kgolo. Ka gona ditšhaba mo gongwe di ka ikwa di le kgaufsi kudu le thulaganyo ya lefase le lefsa. Eupja ge di nagana gore maiteko a tšona a a atlega, go tla bolela se se fapanego le seo di se naganago, ka gobane yeo e tla ba pontšho ya mafelelo ya gore go senywa ga tshepedišo ye ke Modimo go batametše. Gopola gore ditherišano le dikgwerano tša bopolitiki ga di dire diphetogo lege e le dife tša kgonthe go batho. Ga di dire gore batho ba ratane. Le gona baetapele ba lefase ga ba fediše bosenyi, goba gona go fediša bolwetši le lehu. Ka gona, o se ke wa bea kholofelo ya gago tiragalong lege e le efe ya motho ya go tliša khutšo le polokego gomme wa nagana gore lefase le le tseleng ya lona ya go rarolla mathata a lona. (Psalme 146:3) Mokgoši o bjalo ruri o tla bolela gore lefase le le kgaufsi kudu le go fela.
Go Bolela Ditaba tše di Lokilego
19, 20. Ke boporofeta bofe bjo bo lego mabapi le boboledi mehleng ya bofelo bjo re bo bonago bo phethagala?
19 Boporofeta bjo bongwe bjo bo bontšhago gore re bile mehleng ya bofelo ga e sa le go tloga ka 1914 ke bjo Jesu a ilego a bo nea: “Ditaba tše di lokilego di swanetše go bolelwa pele ditšhabeng ka moka.” (Mareka 13:10, NW) Goba bjalo ka ge Mateo 24:14 (NW) e bea se: “Ditaba tše tše di lokilego tša mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka leo go agilwego go lona gore e be bohlatse go ditšhaba ka moka; gomme e tla ba gona bofelo bo fihlago.”
20 Lehono go feta lege e le neng pele historing, ditaba tše di lokilego tša bofelo bja lefase le tša go tla ga lefase le lefsa la Paradeise ka tlase ga Mmušo wa Modimo di bolelwa lefaseng ka moka. Ke bomang? Ke dimilione tša Dihlatse tša Jehofa. Di dira boboledi nageng e nngwe le e nngwe mo lefaseng.
21, 22. Ke’ng kudu-kudu, seo se hlaolago Dihlatse tša Jehofa e le Bakriste ba therešo?
21 Go tlaleletša go boleleng ga tšona ka Mmušo wa Modimo, Dihlatse tša Jehofa di itshwara ka mokgwa wo o di hlaolago e le balatedi ba kgonthe ba Kriste, ka gobane o itše: “Seo bohle ba tl’o xo tseba ka sôna xe Le le barutiwa ba-ka, ké xe Le na le leratanô.” Ka gona, Dihlatse tša Jehofa di kopantšwe ka tlemo e sa kgaogego ya lerato borwarreng bja lefase ka bophara.—Johane 13:35; bona gape le Jesaya 2:2-4; Ba-Kolose 3:14; Johane 15:12-14; 1 Johane 3:10-12; 4:20, 21; Kutollo 7:9, 10.
22 Dihlatse tša Jehofa di dumela seo Beibele e se bolelago: “Modimo xa a bebe motho. Anthe dithšabeng ka moka ó kxahlwa ke ba ba mmoifaxo, xe ba dira tše di lokilexo.” (Ditiro 10:34, 35) Di lebelela Dihlatse-gotee le bona tša dinageng ka moka e le banababo bona le dikgaetšedi ba moya, go sa šetšwe morafo goba mmala. (Mateo 23:8) Le gona taba ya gore borwarre bjo bo bjalo bo gona lefaseng lehono e oketša bohlatse bja gore morero wa Modimo o tla phethagala kgaufsinyane.
[Seswantšho go letlakala 26]
Mmušo wo o phethagetšego wa legodimong wa Modimo e tla ba pušo e nnoši ya batho lefaseng le lefsa