Ikgafele go Bala

DIPHOOFOLO di ka se ke tša dira seo o se dirago gona bjale. O tee go ba bangwe le ba bangwe ba tshelelago ga se a ithuta go bala— gantši ka baka la go se be le sebaka sa go ba sekolong—go bao ba bantši ga ba dire bjalo ka mehla. Lega go le bjalo, bokgoni bja gago bja go bala letlakala leo le gatišitšwego bo go dumelela go etela dinaga tše dingwe ka tsela yeo, go kopana le batho bao maphelo a bona a ka humišago bja gago, le go hwetša tsebo e šomago yeo e tlago go go thuša go lebeletšana le dilo tšeo di tshwenyago tša bophelo.

Bokgoni bja go bala bo tutuetša bogolo bja mohola wo mofsa a o hwetšago ge a tsena sekolo. Ge a nyaka mošomo, bokgoni bja gagwe bja go bala bo ka tutueletša mohuta wa mošomo wo a kgonago go o hwetša le palo ya diiri tšeo a swanetšego go di šoma e le gore a kgone go iphediša. Basadi ba malapa bao ba balago gabotse ba boemong bjo bo botse kudu bja go hlokomela malapa a bona ge e le mabapi le dijo tše di swanetšego, tša maphelo le thibelo ya malwetši. Bo-mma bao e lego babadi ba babotse gape ba ka ba le tutuetšo e swanetšego kudu kgolong ya bana ba bona ya monagano.

Go ba gona mohola o mogolo kudu wo o tlišwago ke go bala, ke gore go ka go dira gore o ‘fihlele go tseba Modimo.’ (Die. 2:5) Ditsela tše dintši tšeo ka tšona re hlankelago Modimo di akaretša bokgoni bja go bala. Dibokeng tša phuthego go balwa Mangwalo le dikgatišo tšeo di theilwego Beibeleng. Go atlega ga gago bodireding bja tšhemo go kgongwa kudu ke tsela yeo o balago ka yona. Le gona go lokišetša mediro ye go akaretša go bala. Ka lebaka leo kgolo ya gago ya moya e ithekgile ka tekanyo e kgolo ka mekgwa ya gago ya go bala.

Diriša Sebaka Gabotse

Ba bangwe bao ba ithutago ditsela tša Modimo ga se ba rutega. Ba ka nyaka go rutwa go bala e le gore ba kaonefatše tšwelopele ya bona ya moya. Goba ba ka nyaka thušo ya motho ka noši go kaonefatša bokgoni bja bona bja go bala. Moo go nago le tšeo di nyakegago tša lefelong leo, diphuthego di katanela go rulaganyetša diklase tša sehlopha tša go ruta go bala le go ngwala tšeo di theilwego kgatišong ya Apply Yourself to Reading and Writing. Ba bantši ba dikete ba ile ba holwa kudu ke tokišetšo ye. Ka baka la bohlokwa bja go kgona go bala gabotse, diphuthego tše dingwe di rulaganyetša diklase tša go kaonefatša go bala gore di swarwe ka nako e swanago le Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo. Gaešita le moo diklase tše bjalo di sego gona, motho a ka dira tšwelopele e botse ka gore a diriše nako e itšego letšatši le lengwe le le lengwe a balela godimo le ka go ba gona ka mehla le go ba le karolo sekolong.

Ka mo go nyamišago, dipontšho tša thelebišene gare ga dilo tše dingwe, di dirile gore ba bantši ba tšwafe go bala. Go bogela thelebišene le go ba le nako e nyenyane ya go bala go ka šitiša tšwelopele ya bokgoni bja motho bja go bala le bokgoni bja gagwe bja go nagana gabotse le go itlhalosa gabotse.

Dikgatišo tšeo di re thušago go kwešiša Beibele di newa ka “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” Tše di dira gore tsebišo e humilego e lego mabapi le ditaba tša bohlokwa tša moya e hwetšagale. (Mat. 24:45; 1 Ba-Kor. 2:12, 13) Di bile di dira gore re sepedišane le tšwelopele ya bohlokwa ya lefase, le seo di se bolelago; di re thuša gore re tlwaelane le karolo ya tša tlhago, di bile di re ruta ditsela tšeo re ka lebeletšanago le ditaba tšeo di re kgomago. Godimo ga tšohle, di lebiša tlhokomelo tabeng ya kamoo re ka hlankelago Modimo ka gona ka mo go amogelegago gomme ra hwetša kamogelo ya gagwe. Go bala mo go bjalo mo go agago go tla go thuša gore o gole o le motho wa moya.

Ee, bokgoni bja go bala gabotse ka bo bjona ga se seka se se holago. Go nyakega gore bokgoni bo dirišwe ka tsela ya maleba. Go etša go ja, go bala go swanetše go dirwa ka go kgetha. Ke ka baka la’ng o e-ja dijo tšeo di se nago phepo goba tšeo di ka go tšhelago mpholo? Ka mokgwa o swanago, ke ka baka la’ng o bala taba ka go e-kga ka godimo, yeo e ka senyago monagano le pelo? Melao ya motheo ya Beibele e swanetše go nea tekanyetšo yeo re elago ka yona mohuta wa taba le ge e le efe yeo re e balago. Pele o dira phetho ya seo o tlago go se bala, gopola mangwalo a swanago le Mmoledi 12:12, 13; Ba-Efeso 4:22-24; 5:3, 4; Ba-Filipi 4:8; Ba-Kolose 2:8; 1 Johane 2:15-17; le 2 Johane 10.

Bala ka Maikemišetšo a Swanetšego

Bohlokwa bja go bala ka maikemišetšo a swanetšego bo bonagala gabotse ge go hlahlobja dipego tša Ebangedi. Ka mohlala, Ebangeding ya Mateo re hwetša Jesu a botšiša baetapele ba bodumedi bao ba bego ba e-na le tsebo dipotšišo tše etšago tše di rego “A xa L’a bala?” le e rego “A xa L’ešo la bala mo xo rexo?” pele a ba nea dikarabo tša Mangwalo dipotšišong tša bona tša boradia. (Mat. 12:3, 5; 19:4; 21:16, 42; 22:31) Thuto e nngwe yeo re ithutago yona go se ke gore ge e ba maikemišetšo a rena a go bala e le a sa swanelago, re ka fihlelela diphetho tše fošagetšego goba ra lahlegelwa ke ntlha ka mo go feletšego. Bafarisei ba be ba bala Mangwalo ka gobane ba be ba nagana gore ka go wona ba be ba tla hwetša bophelo bjo bo sa felego. Go etša ge Jesu a boletše, moputso o bjalo ga o newe bao ba sa ratego Modimo gomme ba amogela tsela ya Gagwe ka phološo. (Joh. 5:39-43) Maikemišetšo a Bafarisei e be e le a boithati; ka gona bontši bja diphetho tša bona e be e le tše fošagetšego.

Lerato la go rata Jehofa ke boikemišetšo bjo bo sekilego kudu bjo re ka bago le bjona bakeng sa go bala Lentšu la gagwe. Lerato le bjalo le re tutueletša go ithuta thato ya Modimo, ka gobane lerato “le thaba le therešô.” (1 Ba-Kor. 13:6) Gaešita le ge nakong e fetilego re be re sa thabele go bala, go rata Jehofa ka “thlaoloxanyo ya rena ka moka” go tla re tutueletša go diriša menagano ya rena ka mafolofolo gore re monye tsebo ya go tseba Modimo. (Mat. 22:37) Lerato le tsoša kgahlego, gomme kgahlego e tutueletša go ithuta.

Šetša Lebelo

Go bala go sepedišana le go lemoga. Gaešita le ge e le gore o a bala gona bjale, o lemoga mantšu le go gopola seo a se bolelago. O ka oketša lebelo la go bala ga gago ge e ba o katološa temogo. Go e na le gore o eme gore o lebelele lentšu le lengwe le le lengwe, leka go bona mantšu a mantšinyana ka nako e tee. Ge o dutše o godiša bokgoni bjo, o tla hwetša gore o kwešiša seo o se balago gabotse kudu.

Lega go le bjalo, ge o bala taba e tseneletšego, seo o se hwetšago boitekong bja gago se ka oketšega ka go diriša mokgwa o fapanego. Ge a be a eletša Jošua ka go bala ga gagwe Mangwalo, Jehofa o itše: “Puku yé ya melaô O se kê wa bá wa lesa xo e bolêla; O e akanyê.” (Još. 1:8) Go bala o akanya gantši go dirwa ge motho a naganišiša. Ka gona, lentšu la Sehebere leo le fetoletšwego e le ‘akanya’ le bile le fetolelwa e le ‘naganišiša.’ (Ps. 63:6; 77:12; 143:5) Ge motho a naganišiša, o nagana ka mo go tseneletšego; ga a akgofe. Go bala ka mokgwa wa go akanya go dumelela Lentšu la Modimo gore le be le tutuetšo e kgolo monaganong le pelong. Beibele e na le boporofeta, keletšo, diema, theto, ditsebišo tša kahlolo ya Modimo, ditaba ka botlalo mabapi le morero wa Jehofa le boati bja mehlala ya kgonthe bophelong—ka moka ke tša bohlokwa go bao ba nyakago go sepela ka ditsela tša Jehofa. Ke mo go holago gakaakang go bala Beibele ka mokgwa wo o e dumelelago gore e nwelele ka mo go tseneletšego monaganong le pelong ya gago!

Ithute go Tsepamiša Kgopolo

Ge o dutše o bala, ipee tiragalong e nngwe le e nngwe yeo e hlaloswago. Leka go bona baanegwa ka leihlo la gago la kgopolo, gomme o be le karolo ka maikwelo ditiragalong tšeo di diregago maphelong a bona. Se se bonolo kudu ge o bala pego e bjalo ka yeo e lego mabapi le Dafida le Goliata, yeo e begilwego go 1 Samuele kgaolo 17. Eupša gaešita le ditaba ka botlalo tšeo di lego go Ekisodo le go Lefitiko tšeo di lego mabapi le go agwa ga tabarenakele goba go hlongwa ga boperisita e tla ba tše di kgahlišago ge o bona ka leihlo la monagano meelo le dikago goba o akanya ka monko o bose wa diorelo, masohlo le diphoofolo tšeo di bego di tlišwa e le dihlabelo tša phišo. Nagana kamoo go swanetšego go ba go be go boifiša ka gona go phetha ditirelo tša boperisita! (Luka 1:8-10) Go akaretša dikwi tša gago le maikwelo ka tsela ye go tla go thuša go kwešiša bohlokwa bja seo o se balago gomme go tla dira e le thušo ya go gopola.

Lega go le bjalo, ge e ba o sa ele hloko ge o leka go bala, monagano wa gago o ka lelera. Mahlo a gago a ka lebelela letlakaleng, mola dikgopolo tša gago di le felo tsoko. Na go na le mmino o bapalago? Na thelebišene e buletšwe? Na ditho tša lapa di a bolela? Ge e ba go kgonega, go kaone kudu go balela lefelong leo le se nago lešata. Lega go le bjalo, tšhitišo e ka ba go wena. Mohlomongwe o bile le letšatši la leema-ema. Go bonolo gakaakang go nagana ka mediro ya letšatši! Go ba gona, go lokile go gopodišiša ka ditiragalo tša letšatši—eupša e sego ge o bala. Mohlomongwe o thoma monagano wa gago o tsepame, goba o ka ba wa thoma lenaneo la go bala ka thapelo. Eupša ge o dutše o bala, monagano wa gago o thoma go aroga. Leka gape. Itaye go boloka monagano wa gago o tsepame tabeng yeo o e balago. O tla bona kaonefalo, ganyenyane-ganyenyane.

O dira’ng ge o fihla lentšung leo o sa le kwešišego? Mantšu a mangwe a sa tlwaelegago a ka hlaloswa goba a ahla-ahlwa tabeng e dikologilego. Goba o ka kgona go lemoga tlhaloso tabeng e dikologilego. Ge e ba go se bjalo, diriša nako o lebelela lentšu leo ka puku-ntšung ge e ba e le gona, goba o swaye lentšu e le gore o botšiše motho yo mongwe seo le se bolelago. Se se tla katološa tlotlontšu ya gago gomme sa tlaleletša kwešišong ya gago ge o bala.

Go Bala Phatlalatša

Ge moapostola Paulo a be a botša Timotheo gore a tšwele pele a ikgafa go baleng, Paulo o be a šupa ka go lebanya go baleng bakeng sa go hola ba bangwe. (1 Tim. 4:13) Go bala phatlalatša mo go atlegago go akaretša se se fetago go fo bitša mantšu ao a lego letlakaleng. Mmadi o swanetše go kwešiša seo se bolelwago ke mantšu gomme a kwešiše dikgopolo tšeo a di bolelago. Ke feela ge a dira seo a ka fetišetšago dikgopolo ka mo go nepagetšego le go tšweletša maikwelo ka mo go nepagetšego. Go ba gona, se se nyaka go lokišetša gabotse le go itlwaetša. Ke ka lebaka leo, Paulo a ilego a eletša ka gore: “Tšwela pele o ikgafa go baleng phatlalatša.” O tla amogela tlwaetšo ya bohlokwa bokgoning bjo Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo.

Iphe Nako ya go Bala

“Kêlêllô tša serôtô di iša mokhoreng; e a pôtlakaxo ó y’o hlôka.” (Die. 21:5) Seo ke sa therešo gakaakang tabeng ya kganyogo ya rena ya go bala! Gore re hwetše ‘mokhora,’ re swanetše go rulaganya ka mafolofolo e le gore mediro e mengwe e se ke ya pitlaganya go bala ga rena.

O bala neng? Na o holwa ke go bala mesong? Goba na o yo a phafogilego kudu mosegare? Ge o beela ka thoko gaešita le metsotso e 15 goba 20 letšatši le lengwe le le lengwe gore o bale, o tla makatšwa ke bogolo bja seo o ka se fihlelelago. Selo sa motheo ke go bala ka mehla.

Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a kgetha gore merero ya gagwe e megolo e ngwalwe ka pukung? E le gore batho ba ka bala Lentšu la gagwe le le ngwadilwego. Se se ba dira gore ba kgone go ela hloko mediro e kgahlišago ya Jehofa, ba e botše bana ba bona, le gore ba gopole ditiro tša Modimo. (Ps. 78:5-7) Go leboga ga rena go fa kudu ga Jehofa tabeng ye go bontšhwa gabotse ke tsela yeo re ikgafago ka yona go baleng Lentšu la gagwe leo le neago bophelo.