Go Holwa ke go Bala Beibele Letšatši le Letšatši

“Go thaba monna . . . [yo] lethabo [la gagwe] le lego mo molaong wa Jehofa, gomme molao wa gagwe o o bala ka lentšu la tlase mosegare le bošego.”—PSALME 1:1, 2, NW.

1. (a) Ke mongwalo ofe o tumilego woo o tšwelelago ka lehlakoreng la moago wa feketori ntlong-kgolo ya lefase ya Mokgatlo wa Watch Tower? (b) Re tla holega bjang rena ka noši ge e ba re tšeela godimo temošo?

“BALA LENTŠU LA MODIMO BEIBELE E KGETHWA LETŠATŠI LE LETŠATŠI.” Ka ditlhaka tše dikgolo, mantšu ao a tšwelela ka lehlakoreng le lengwe la moago kua Brooklyn, New York moo Dibeibele le dipuku tša Beibele di gatišwago gona ke Watchtower Bible and Tract Society. Temošo yeo ga se ya rerelwa feela batho ba lefase bao ba bonago leswao leo. Dihlatse tša Jehofa di lemoga gore le tšona di swanetše go e tšeela godimo. Bao ba balago Beibele ka mehla gomme ba e diriša go bona ka noši ba holwa ke thuto, kgalemelo, phošollo le tayo ya toko yeo e e neago.—2 Timotheo 3:16, 17.

2. Ngwanabo rena Russell o ile a gatelela bjang bohlokwa bja go bala Beibele?

² Dihlatse tša Jehofa di leboga kudu dithušo tša tšona tša go ithuta Beibele, go akaretša Morokami, gomme di di diriša ka mehla. Eupša di a tseba gore ga go le e tee ya tšona yeo e tšeelago Beibele ka boyona legato. Morago kua ka 1909, Charles Taze Russell, mopresidente wa pele wa Watch Tower Bible and Tract Society, o ile a ngwalela babadi ba makasine wa Watch Tower gore: “Le se ke la lebala gore Beibele ke Tekanyetšo ya rena le gore gaešita le ge dithušo tša rena e ka ba tše di tšwago go Modimo, ke ‘dithušo’ gomme ga se diemedi tša Beibele.”

3. (a) “Lentšu la Modimo” le na le mafelelo afe go bao ba le dirišago? (b) Ba-Berea ba be ba bala Mangwalo le go ithuta ona gakae?

³ Mangwalo a buduletšwego a na le go nwelela le matla ao go se nago puku e nngwe yeo e nago le ona. “Lentšu la Modimo ké le le phelaxo, ké le matla; ka boxale le phala thšoša efe le efe ya maxale a mabedi; xomme le phololetša la bá la aroxanya pelo le môya, le malokololô le môkô; ’me le tseba xo fênyêka diakanyô le kxopolô tša pelo.” (Ba-Hebere 4:12) Morutiwa Luka o ile a reta Ba-Berea ka borutho, a ba bitša “ba mohuta o lexo kaone.” Ga se ba fo amogela ka phišego lentšu bjalo ka ge le be le bolelwa ke moapostola Paulo le modirišani wa gagwe Silase, eupša gape ba ile ba ‘hlahloba Mangwalo ka kelohloko letšatši le letšatši’ bakeng sa go bona motheo wa Mangwalo wa seo se bego se rutwa.—Ditiro 17:11, NW.

Go e Bala Letšatši le Letšatši

4. Ke’ng seo Mangwalo a se bontšhago ge e le ka makga ao re swanetšego go bala Beibele ka ona?

⁴ Beibele ga e bolele ka go lebanya gore re swanetše go e bala gantši gakaakang. Lega go le bjalo, e bega keletšo ya Jehofa go Jošua ya ‘go bala puku ya molao ka lentšu la tlase mosegare le bošego,’ e le gore a tle a dire ka bohlale gomme a atlege go phethagatšeng kabelo ya gagwe yeo a e neilwego ke Modimo. (Jošua 1:8, NW) E re botša gore mang le mang yo a bego a buša godimo ga Isiraele ya bogologolo bjalo ka kgoši o be a swanetše go bala Mangwalo “matšatši ka moka a bophelo bja gagwe.” (Doiteronomio 17:19, NW) E bolela ka mo go tšwelago pele gore: “Go thaba monna yo a sa kago a sepela ka keletšo ya batho ba kgopo . . . Eupša lethabo la gagwe le molaong wa Jehofa, gomme molao wa gagwe o o bala ka lentšu la tlase mosegare le bošego.” (Psalme 1:1, 2, NW) Gape Ebangedi yeo e ngwadilwego ke Mateo e re botša gore ge Jesu Kriste a be a gana maiteko a Sathane a go Mo leka, O ile a tsopola go tšwa Mangwalong a buduletšwego a Sehebere a re: “Xo ngwadilwe xore motho xa a phele ka boxôbê fêla ó phela ka mantšu ohle a a tšwaxo molomong wa Modimo.” (Mateo 4:4) Re nyaka dijo tša kgonthe gantši gakae? Letšatši le lengwe le le lengwe! Go monya dijo tša moya letšatši le letšatši go bohlokwa kudu ka gobane go kgoma ditebelelo tša rena tša bophelo bjo bo sa felego.—Doiteronomio 8:3; Johane 17:3.

5. Go bala Beibele letšatši le letšatši go ka re thuša bjang go ‘swara tsela ka mo go swanetšego Morena’ ge diteko tša tumelo di re wela?

⁵ Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go matlafatšwa letšatši le letšatši ka Lentšu la Modimo. Letšatši le lengwe le le lengwe—ka gae, mošomong, sekolong ditarateng, ge re le mabenkeleng, bodireding bja rena—diteko tša tumelo ya rena di lahlelwa go rena. Re tla lebeletšana bjang le tšona? Na ditaelo le melao ya motheo ya Beibele di tla fo gopolega? Go e-na le go kgothaletša maikwelo a go ipota, Beibele e a lemoša: “E a rexo ke eme, a bônê xore a se kê a wa.” (1 Ba-Korinthe 10:12) Go bala Beibele letšatši le letšatši go tla re thuša gore re “swarê ka tsela ye e loketšexo ba Morêna, e bê xo mo kxahla xohle” go e-na le go dumelela lefase le re pitlaganyeletša mokgweng wa lona.—Ba-Kolose 1:9, 10; Ba-Roma 12:2.

Go Nyakega ga go Bala Beibele Leboelela

6. Ke ka baka la’ng e le mo go holago go bala Beibele leboelela?

⁶ Go bala Beibele ke mo go fapanego kudu le go bala puku ya kanegelo. Kanegelo e ratwago kudu e rulaganyeditšwe gore e balwe ka lekga le tee; ge motho a šetše a tseba taba le kamoo e felago ka gona, go felela moo ka yona. Ka mo go fapanego, go sa šetšwe gore re badile Beibele ka makga a mantši gakaakang, re holega kudu ka go e boeletša. (Diema 9:9) Go motho yo a nago le temogo, Mangwalo ka mehla a ba le se se oketšegilego seo a se bolelago. Diporofeto tša mabapi le mehla ya bofelo e ba tšeo di sa lebalegego go yena seetšeng sa seo a se bonego, a se kwelego le seo se mo diragaletšego ka noši dikgweding tša morago bjale. (Daniele 12:4) Ge a dutše a katološa phihlelo ya gagwe bophelong gomme a lebeletšana le mathata ka katlego, mmadi wa Beibele yo a nago le temogo o lemoga ka botlalo kudu keletšo yeo mo gongwe a ka bago a ile a e bala pele ka sewelo. (Diema 4:18) Ge e ba a wetšwe ke bolwetši bjo bo šoro, dikholofetšo tša Beibele mabapi le go tlošwa ga bohloko le go tsošološwa ga bophelo bjo bobotse di ba le seo di se bolelago se se tseneletšego go yena go feta le ge e le neng pele. Ge bagwera ba pelo-bohloko le ditho tša lapa ba e-hwa, kholofelo ya tsogo e-ba bohlokwa kudu.

7. Ke’ng seo se tlago go re thuša ge re amogela boikarabelo bjo bofsa bophelong, gomme ka baka la’ng?

⁷ Mo gongwe wena ka noši o ka ba o ile wa bala Beibele le go diriša keletšo ya yona ka lebaka la nywaga e mentši. Eupša mohlomongwe gona bjale o tšea boikarabelo bjo bofsa bophelong. Na o rulaganyetša go nyala? Na o ile go ba motswadi? Na o gafetšwe boikarabelo ka phuthegong bjalo ka mogolo goba mohlanka wa bodiredi? Na o thomile go ba moebangedi wa nako e tletšego, yo a nago le dibaka tše oketšegilego tša go dira boboledi le go ruta? E tla ba mo go holago gakaakang go bala Beibele ka moka ga yona gape o nagana ka boikarabelo bjoo bjo bofsa!—Ba-Efeso 5:24, 25; 6:4; 2 Timotheo 4:1, 2.

8. Maemo a fetogilego a ka bontšha bjang go nyakega ga go ithuta mo go oketšegilego ka dilo tšeo re bego re nagana gore re šetše re di tseba?

⁸ Nakong e fetilego mo gongwe o ka ba o be o dira gabotse mabapi le go bontšha dienywa tša moya. (Ba-Galatia 5:22, 23) Lega go le bjalo, maemo a fetogilego mo gongwe a ka go lebanya le go nyakega ga gore o ithute ka mo go oketšegilego ka dika tšeo tša go boifa Modimo. (Bapiša le Ba-Hebere 5:8.) Molebeledi yo mongwe wa mosepedi yo a ilego a hwetša e le mo go swanetšego gore a tlogele tirelo ya gagwe e kgethwa e le gore a hlokomele batswadi ba gagwe ba ba tšofalago o itše: “Ke be ke dutše ke nagana gore ke dira gabotse ka mo go kgotsofatšago tabeng ya go bonagatša dienywa tša moya. Ga bjale ke ikwa eka ke thoma ka lefsa.” Ka mo go swanago, banna le basadi bao balekane ba bona ba lenyalo ba tlaišwago o šoro ke bolwetši bja mmele goba bja maikwelo ba ka hwetša gore ge ba ba nea tlhokomelo ya motho ka noši, kgateletšo e kgolo nako le nako e baka maemo ao a ba nyamišago. Go bala Beibele ka mehla ke mothopo wa khomotšo e kgolo gotee le thušo.

Nako Yeo go Balwa ga Beibele go ka Dirwago ka Yona

9. (a) Ke’ng seo se ka thušago motho yo a swaregilego kudu go hwetša nako ya go bala Beibele letšatši le letšatši? (b) Ke ka baka la’ng go bala Lentšu la Modimo go le bohlokwa kudu-kudu go bagolo?

⁹ Ee, go batho bao e šetšego e le ba ba swaregilego kudu, go hwetša nako ya go dira se sengwe se se oketšegilego ka mehla ke tlhohlo. Lega go le bjalo, re ka holwa ke mohlala wa Jehofa. Beibele e utolla gore o dira dilo ‘ka lebaka le le beilwego.’ (Genesi 21:2; Ekisodo 9:5; Luka 21:24; Ba-Galatia 4:4; bapiša le NW.) Go leboga bohlokwa bja go bala Lentšu la Modimo ka mehla go ka re thuša go bea nako ya gona thulaganyong ya rena ya letšatši le letšatši. (Ba-Efeso 5:15-17) Bagolo ka mo go kgethegilego ba swanetše go beela nako ka thoko bakeng sa mmalo wa Beibele wa ka mehla e le gore keletšo yeo ba e neago e tle e be yeo e theilwego ka mo go feletšego melaong ya motheo ya Beibele le gore moya wo ba o bontšhago o bonagatše “bohlale byo bo tšwaxo xodimo.”—Jakobo 3:17; Tito 1:9.

10. Bao e lego babadi ba Beibele letšatši le letšatši ba hwetša nako kae?

¹⁰ Ba bantši bao ba atlegago ka lenaneo la go bala Beibele la motho ka noši ba dira mmalo wa bona e sa le mesong kudu pele ba ka thoma mediro ya letšatši. Ba bangwe ba hwetša gore ba kgona go dira se gakaone ka go se fetoge ka nako e nngwe. Dikhasete tša Beibele (moo di lego gona) di thuša bao ba sepelago ka dinamelwa gore ba diriše nako ya leeto ka mo go holago, gomme Dihlatse tše dingwe di di theetša ge di le gare di dira mediro ya ka mehla ya ka gae. Mananeo ao a ilego a šomela Dihlatse tše fapa-fapanego kua Yuropa, Afrika, Amerika Leboa, Amerika Borwa le Bohlabela a bontšhwa go matlakala 20 le 21 sehlogong se se rego “Nako Yeo ba o Dirago ka Yona le Kamoo ba Holegago ka Gona.”

11. Go bala Beibele letšatši le letšatši go ka fihlelelwa bjang gaešita le ge e ba nako yeo e lego gona e le e lekanyeditšwego kudu?

¹¹ Seo se lego bohlokwa kudu ga se bogolo bja nako yeo e dirišwago go baleng ga gago Beibele ka nako le ge e le efe e tee, eupša ke gore o go dira ka mehla gakae. O ka hwetša e le mo go holago go bala ka iri goba go feta moo ge o dula bakeng sa go bala, o dira nyakišišo e oketšegilego gomme o nwelela e le ka kgonthe tabeng. Eupša na thulaganyo ya gago e dumelela seo ka mehla? Go e-na le go dumelela gore matšatši a fete ka ntle le go bala Beibele le gatee, na go ka se be kaone gore letšatši le lengwe le le lengwe o bale ka metsotso e 15 goba gaešita le e mehlano? Go dire boikemišetšo bja gago go bala Beibele letšatši le letšatši. Ke moka o tlaleletše mmalo woo ka nyakišišo e tseneletšego ge e ba go kgonega.

Ditsela tše Fapa-fapanego tša go Bala Beibele

12. Ke lenaneo lefe la go bala Beibele leo ditho tše difsa tša lapa la Bethele le barutwana ba Gilead ba nago le lona?

¹² Go na le ditsela tše dintši tšeo ka tšona Beibele e ka balwago. Ke mo go holago go e bala go tloga go Genesi go ya go Kutollo. Ditho ka moka tša lapa la Bethele ya lefase ka moka tšeo di hlankelago ntlong-kgolo ya lefase goba go le lengwe la makala a Mokgatlo di nyakwa gore di bale Beibele ka moka ga yona ngwageng wa pele wa tirelo ya tšona ya Bethele. (Seo se akaretša go bala dikgaolo tše tharo go ya go tše hlano, go ithekgile ka botelele bja tšona, goba matlakala a mane go ya go a mahlano ka letšatši.) Barutwana Sekolong sa Beibele sa Watchtower sa Gilead le bona ba swanetše go bala Beibele ka moka ga yona pele ga ge ba aloga. Go holofelwa gore seo se tla ba thuša go dira go bala Beibele letšatši le letšatši karolo ya maphelo a bona.

13. Ke pakane efe yeo e kgothaletšwago go Dihlatse tšeo di sa tšwago go kolobetšwa?

¹³ Ke mo go holago go Dihlatse tšeo di sa tšwago go kolobetšwa go bea ka pele ga tšona pakane ya go bala Beibele ka moka ga yona. Ka 1975, ka nako ya ge a be a itokišeletša kolobetšo, mofsa yo mongwe kua Fora o ile a botšišwa ke mogolo ge e ba a e-na le lenaneo le le tiilego la go bala Beibele. Ga e sa le go tloga moo o ile a bala Beibele ka moka ga yona ngwaga o mongwe le o mongwe, gantši a dira mmalo wa gagwe mesong pele a e-ya modirong. Ge e le mabapi le mafelelo a seo, o re: “Ke thomile go tlwaelana gakaone kudu le Jehofa. Ke kgona go bona kamoo selo se sengwe le se sengwe seo a se dirago se tswalanago ka gona le morero wa gagwe le kamoo a arabelago ka gona ge mapheko a tšwelela. Ke a bona gore ka nako e swanago Jehofa ke yo a nago le toko le yo a lokilego ditirong tša gagwe ka moka.”

14. (a) E le gore re thome lenaneo la go bala Beibele la motho ka noši leo le tlago go tšwela pele, ke’ng seo se nyakegago? (b) Ke’ng seo se ka re thušago go gopola thulaganyo ya kakaretšo ya puku e nngwe le e nngwe ya Beibele ge re dutše re e bala?

¹⁴ Na o badile Beibele ka moka ga yona? Ge e ba go se bjalo, bjale ke nako e botse ya go thoma. Rulaganya lenaneo le le tiilego, gomme o le kgomarele. Dira phetho mabapi le gore ke matlakala a makae goba dikgaolo tše kae tšeo o tlago go di bala letšatši le lengwe le le lengwe, goba o fo phetha gore ke nako e kaakang yeo o tlago go e diriša le gore seo o tla se dira neng. Ga se yo mongwe le yo mongwe yo a ka fetšago Beibele ka moka ga yona ka ngwaga, eupša selo sa bohlokwa ke go bala Lentšu la Modimo ka mehla, o dira seo letšatši le letšatši ge e ba go kgonega. Ge o dutše o bala Beibele, o ka hwetša go diriša dipuku tše itšego tša ditšhupetšo e le mo go thušago tabeng ya go gatelela monaganong wa gago thulaganyo ya kakaretšo ya taba. Ge e ba Insight on the Scriptures e le gona ka leleme la gago, gona pele o thoma go bala puku e itšego ya Beibele boeletša thulaganyo e kopana ya dintlha

tše kgolo bjalo ka ge di neilwe ka go Insight.a Kudu-kudu ela hloko dihlogo tšeo di ngwadilwego ka mongwalo o kokobeditšwego thulaganyong. Goba diriša ka mo go swanago kakaretšo e nabilego yeo e neilwego ka pukung ya ‘Mangwalo ka Moka a Buduletšwe ke Modimo Gomme a a Hola.’b

15. (a) Ke ditšhišinyo dife tšeo di neilwego go matlakala 16 le 17 tšeo di ka thušago go kaonefatša go bala ga gago Beibele? (b) Go e-na le go dira tlwaelo ya go bala matlakala a itšego, ke taba efe ya bohlokwa yeo re swanetšego go e ela hloko kudu?

¹⁵ Go bala Beibele mo go sa fetogego ke mo go holago, eupša o se ke wa fo fetoga mmadi yo a balago ka setlwaedi. O se ke wa fo bala matlakala a itšego a Beibele letšatši le lengwe le le lengwe e le gore feela o tle o bolele gore o badile Beibele ka moka ga yona ngwaga o mongwe le o mongwe. Bjalo ka ge go bontšhitšwe lepokising la “Ditšhišinyo tša go Kaonefatša go Bala ga Gago Beibele” (matlakala 16 le 17), go na le ditsela tše dintši tšeo ka tšona o ka balago Beibele le go e thabela. Go sa šetšwe mokgwa woo o o dirišago, kgonthišetša gore o fepa bobedi monagano wa gago le pelo ya gago.

Kwešiša Seo o se Balago

16. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa go diriša nako re naganišiša ka seo re se balago?

¹⁶ Ge a be a ruta barutiwa ba gagwe, Jesu o ile a gatelela bohlokwa bja go kwešiša seo a se boletšego. Seo se bego se le bohlokwa e be e se kwešišo ya tlhaologanyo feela, eupša e be e le ‘go hlaologanya ka dipelo tša bona’ e le gore ba tle ba se diriše maphelong a bona. (Mateo 13:14, 15, 19, 23) Seo se lego bohlokwa go Modimo ke seo motho a lego sona e le ka kgonthe ka gare, gomme se ke sona seo se emelwago ke pelo. (1 Samuele 16:7; Diema 4:23) Ka gona, go okeletša go kgonthišetšeng gore re kwešiša seo ditemana tša Beibele di se bolelago, re swanetše go naganišiša ka tšona, re ele hloko seo di se bolelago maphelong a rena.—Psalme 48:9; 1 Timotheo 4:15.

17. Mahlakore ao re ka naganišišago go tšwa go ona ka seo re se balago Mangwalong ke afe?

¹⁷ Katanela go hlaola melao ya motheo yeo e theilwego dipegong tša Beibele e le gore o ka e diriša maemong ao o lebeletšanego le ona. (Bapiša le Mateo 9:13; 19:3-6.) Ge o bala ka dika tše kgahlišago tša Jehofa e bile o naganišiša ka tšona, diriša sebaka seo go matlafatša tswalano ya gago ka noši le yena bakeng sa go godiša ka go wena maikwelo a matla a boineelo go Modimo. Ge o bala dipolelo tša morero wa Jehofa, nagana seo o ka se dirago gore o šome ka go dumelelana le tšona. Ge o bala keletšo e lebanyago, go e-na le go fo ipotša gore, ‘Seo ke a se tseba,’ ipotšiše gore ‘Na ke dira seo e se bolelago?’ Ge e ba go le bjalo, ipotšiše gore ‘Ke ka ditsela dife nka go dirago “ka botlalo kudu?”’ (1 Ba-Thesalonika 4:1) Ge o dutše o ithuta ditekanyetšo tša Modimo, gape ela hloko mehlala ya kgonthe ya Beibele ya bao ba ilego ba phela ka go dumelelana le ditekanyetšo tše le bao ba sa kago ba dira bjalo. Ela hloko lebaka leo ka lona ba ilego ba phegelela tsela yeo ba ilego ba e phegelela le gore mafelelo e bile afe. (Ba-Roma 15:4; 1 Ba-Korinthe 10:11) Ge o bala ka bophelo bja Jesu Kriste, gopola gore Jesu ke yena yo Jehofa a ilego a mo gafela bogoši godimo ga lefase ka moka; diriša sebaka se go tiiša ka go wena go hlologela lefase le lefsa la Modimo. Gape, hlahloba ditsela tšeo ka tšona o ka ekišago Morwa wa Modimo ka botlalo kudu.—1 Petro 2:21.

18. Re ka leka-lekanya bjang go bala Beibele le go diriša ga rena taba e ithutwago yeo e lokišeditšwego ke “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale”?

¹⁸ Go ba gona, go bala Beibele ga se gwa swanela go tšea legato la go diriša ga gago taba e botse kudu yeo e ithutwago yeo e lokišeditšwego ke “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” Seo le sona ke karolo ya tokišetšo ya Jehofa—e lego ya bohlokwa kudu. (Mateo 24:45-47) Kgonthišetša gore go bala Lentšu la Modimo ka bolona ka mehla go tšea karolo ya pele-pele bophelong bja gago. Ge e ba go kgonega, “BALA LENTŠU LA MODIMO BEIBELE E KGETHWA LETŠATŠI LE LETŠATŠI.”

[Mongwalo wa tlase]

O tla Araba Bjang?

◻ Ke ka baka la’ng e le mo go holago go ba-la Beibele letšatši le lengwe le le lengwe?

◻ Ke ka baka la’ng re swanelwa ke go bala Beibele leboelela?

◻ Thulaganyong ya gago ka noši, nako e botse ya go bala Beibele letšatši le letšatši ke efe?

◻ Ge o dutše o bala Beibele leboelela, ke’ng seo se ka okeletšago phapano lenaneong la gago?

◻ Ke ka baka la’ng go le bohlokwa kudu go naganišiša ka seo re se balago?

[Lepokisi go letlakala 16, 17]

Ditšhišinyo tša go kaonefatša go bala ga gago Beibele

(1) Batho ba bantši ba bala dipuku tša Beibele ka tatelano yeo di gatišitšwego ka yona ka mo go tlwaelegilego, go tloga go Genesi go ya go Kutollo. Gape o ka di bala ka tatelano yeo di bego di ngwadilwe ka yona mathomong. Gopola gore Beibele ke kgoboketšo ya dipuku tše 66 tše di buduletšwego, bokgobapuku bja Modimo. Bakeng sa phapano, o ka rata go bala tše dingwe tša dipuku tšeo di tšweletšago histori, ka morago ya ba tšeo di bolelago kudu ka boporofeta gomme tša latelwa ke tšeo e lego mangwalo a keletšo, go e-na le go fo latela tatelano ya matlakala. Boloka pego ya seo o se badilego, gomme o kgonthišetše gore o bala Beibele ka moka ga yona.

(2) Ka morago ga gore o bale karolo ya Mangwalo, ipotšiše seo e se utollago ka Jehofa, morero wa gagwe le tsela ya gagwe ya go dira dilo; kamoo e swanetšego go kgoma bophelo bja gago ka noši; kamoo o ka e dirišago go thuša motho yo mongwe.

(3) Go diriša e le tlhahlo tšhate ya “Main Events of Jesus’ Earthly Life” yeo e gatišitšwego ka tlase ga sehlogo “Jesus Christ” ka go Insight on the Scriptures (gape le ka go ‘Mangwalo ka Moka a Buduletšwe ke Modimo Gomme a a Hola’), bala dipego tše di bapago tša karolo e nngwe le e nngwe ya Diebangedi ka go latelelana ga tšona. Tlaleletša se ka go ya dikarolong tše di sepedišanago ka pukung ya Motho yo a Phagamego Kudu yo a Kilego a Phela.

(4) Ge o bala go tšwa go Ditiro tša Baapostola dipego tša bophelo le bodiredi bja Paulo, gape bala mangwalo a buduletšwego a tswalanago le yona. Ka gona ge go bolelwa ka metse e fapa-fapanego goba mafelo ao Paulo a ilego a dira boboledi go ona, kgaotša gomme o bale mangwalo ao ka morago a ilego a a ngwalela Bakriste-gotee le yena mafelong ao. Gape ke mo go thušago go latela maeto a gagwe mmapeng, bjalo ka woo o lego bokagareng bja letlakala la ka ntle la New World Translation.

(5) Gotee le mmalo wa gago wa Ekisodo go ya go Doiteronomio, bala lengwalo leo le ngwaletšwego Ba-Hebere bakeng sa go hwetša tlhaloso ya bontši bja mehlala ya boporofeta. Ka tlase ga “Law” ka go Insight on the Scriptures, e-ya tšhateng ya “Some Features of the Law Covenant.”

(6) Ge o bala dipuku tša boporofeta, diriša nako go boeletša ditaba tša histori tšeo di tswalanago le tšona ka Beibeleng. Ka mohlala, ge o bala puku ya Jesaya, boeletša seo se bolelwago felo go gongwe ka dikgoši Usia, Jothama, Ahasi le Hiskia bao ba bolelwago go Jesaya 1:1. (2 Dikxoši, dikgaolo 15-20; 2 Koronika, dikgaolo 26-32) Goba ge o bala Hagai le Sakaria, diriša nako go boeletša seo se hwetšwago go puku ya Esera.

(7) Kgetha puku ya Beibele, bala karolo ya yona (mohlomongwe kgaolo), ke moka o dire nyakišišo, o diriša Watch Tower Publications Index goba Watchtower Library yeo e lego ka sebopego sa computer ge e ba e le gona ka leleme la geno. Diriša taba bophelong bja gago ka noši. E diriše dipolelong le bodireding bja tšhemo. Ke moka o fetele karolong e nngwe.

(8) Ge e ba go e-na le puku ya Watch Tower yeo e neago tlhaloso ka puku ya Beibele goba karolo ya yona, e-ya go yona leboelela ge o dutše o bala karolo yeo ya Beibele. (Ka mohlala: mabapi le puku ya Sefela sa Difela, The Watchtower ya December 1, 1957, matlakala 720-34; mabapi le Hesekiele, “The Nations Shall Know That I Am Jehovah”—How?; mabapi le Daniele, “Your Will Be Done on Earth” or Our Incoming World Government—God’s Kingdom; mabapi le Hagai le Sakaria, Paradise Restored to Mankind—By Theocracy!; mabapi le Kutollo, Seremo se Segolo sa Kutollo se Batametše!)

(9) Ge o dutše o bala, lebelela tše dingwe tša ditšhupetšo tša ka mathoko. Ela hloko ditemana tše 320 go tšwa go Mangwalo a Sehebere tšeo di tsopotšwego ka go lebanya ka Mangwalong a Bakriste a Segerika le ditemana tše dingwe tše makgolo-kgolo tšeo go dirwago ditšhupetšo go tšona gotee le tirišo e neilwego. Ditšhupetšo tša ka mathoko di šupa diphethagatšong tša boporofeta tšeo di begilwego ka Beibeleng, ditaba tša ditaodišo-phelo le tša tša thutafase le go dikgopolo tše di bapago tšeo di ka hlalosago ka mo go kwagalago tšeo mohlomongwe o ka hwetšago go le thata go di kwešiša.

(10) O diriša Kgatišo ya Ditšhupetšo ya New World Translation ge e ba e le gona ka leleme la geno, hlahloba mengwalo ya ka tlase le dihlogo tša mametletšo tšeo di tswalanago le seo o se balago. Tšona di bontšha motheo wa diphetolelo tšeo di dirišwago le ditsela tše dingwe tšeo ka tšona dipolelo tša bohlokwa di ka fetolelwago. O ka ba wa nyaka go bapiša ditemana tše itšego diphetolelong tše dingwe tša Beibele.

(11) Ka morago ga gore o bale kgaolo e nngwe le e nngwe, ngwala kakaretšo e kopana ya kgopolo e kgolo kgaolong yeo. E diriše e le motheo wa poeletšo ya ka morago le go naganišiša.

(12) Ge o dutše o bala Beibele, swaya ditemana tše di kgethilwego tšeo o nyakago go di gopola ka mo go kgethegilego goba di ngwalolle dikarateng o di bee moo o tlago go di bona letšatši le lengwe le le lengwe. Di sware ka hlogo; naganišiša ka tšona; di diriše. O se ke wa leka go swara tše dintši kudu ka hlogo ka nako e tee, mohlomongwe e tee goba tše pedi beke e nngwe le e nngwe; ke moka o kgethe tše oketšegilego nako e latelago ge o bala Beibele.

[Pictures on page 15]

Na o bala Beibele goba go theetša dikgatišo tša yona letšatši le lengwe le le lengwe?