Go Hwetša Kwano ya Merafo Afrika Borwa ye e Ferekanego
Ka ge go anega Merlyn Mehl
KE MO-AFRIKA BORWA, goba ka ge go hlaloswa ka mo go tlwaetšwego nageng ye, mo-Afrika Borwa wa mmala. Le gona ke moprofesara Yunibesithing ya Kapa Bodikela, e lego Yunibesithi e kgolo ka nageng e tletšego ba baso. Ke na le grata ya thuto ya physics. Nywageng e 20 e fetilego, ke be ke dutše ke le o mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Ka gona ke boemo bofe bja maemo a a mabedi bjo bo nthušitšego go bona kwano ya merafo nageng ye ya diphaphano le dintwa?
Go Golela Afrika Borwa
Cape Town, e lego ntlheng ya ka borwa bja Afrika, e be e dutše e hlaloswa e le ‘Peninsula e botse lefaseng ka moka.’ Go lebelela dinaledi bošegong bjo bo se nago maru ke phihlelo e šišinyago maikwelo. Ka letšatši le lengwe, ge ke be ke dira bjalo, ke gopola ke botša mogwera gore: “Morero wa se ka moka ke’ng? Ruri se swanetše go ba se bolela se sengwe; lege e le gore mo fase dilo ga di na morero le gatee. Ke bjang batho ba ka ikarolago gakaakaa go ba bangwe? Ke ka baka la’ng dilo di dirwa ka go hloka toka gakaakaa?”
Go belegelwa Afrika Borwa ke go phafogela kgethologanyo o sa le ngwana. Mathata a merafo go bonala a le gona gohle. Go tloga bjaneng, batho ba a aroganywa le go bewa ka dihlopha go ya ka morafo. Moloko wa rena o hlaolwa e le wa “ba mmala” ke melao ya Afrika Borwa. Ge re be re le bana, re ile ra rutwa gore ba bašweu e be e le bagateledi mola rena re be re le gare ga bao ba gatelelwago. Le gona, ka ge nakong ya ge re sa gola, go kopana ga merafo dikolong goba ga bogwera ka kakaretšo go be go se gona, ruri ke mo go kwešišegago gore batho ba morafo o mongwe ba be ba lebelelwa ka go gononwa. Go rena go be go le bjalo ka ge eka ba bašweu ba be ba e-na le tše kaone dilong ka moka—go akaretša dintlo, meago e mengwe le dikolo. “Apartheid,” kgethologanyo ya molao ya merafo, e ile ya ba lentšu le le hloilwego kudu tlotlontšung ya rena.
Pele ga ge ke fetša sekolong sa tlase, lapa lešo le ile la gapeletšega go tlogela legae leo le bego le le tikologong ya batho ba merafo-rafo moo nna gotee le kgaetšedi’a-ka re belegetšwego gona. Ka baka la’ng? Ka baka la Molao wa Kgethollo go ya ka Dilete (Madulo) e lego wo o dumelelago lefelo le itšego go ba la sehlopha se tee feela sa morafo. Re ile ra ya lefelong le lengwe, moo re ilego ra dula gona ka nywaga e mentšinyana go fihlela ge le lona le bolelwa e le “lefelo la ba bašweu.” Ka gona re ile ra tloga gape.
Ka baka la go hloka toka mo go lego molaleng, batswadi ba-ka gotee le barutiši ba rena ba be ba re kgothaletša go ithuta ka matla sekolong. Taba-kgolo e be e le gore, “Le swanetše go bontšha motho o mošweu gore le a mo phala.” Se se ile sa kgoma kgopolo ya-ka ka sekolo. Gaešita lege ke be ke e-na le dihlong ka mo go fetišišago, ke be ke rata go ithuta. Ke be ke diriša nako ya-ka e ntši ke bala selo lege e le sefe. Ka gona, ke ile ka fetša sekolo ke le gare ga barutwana ba tšweletšego ka dihlora nageng. Ka gona e be e le mo go kwalago gore ke be ke swanetše go ya yunibesithing. Ka ge ke be ke thabela thuto ya thutamahlale le dipalo, ruri go be go le bonolo go phetha ka go tšwela pele ka grata ya thutamahlale, ke ithuta physics le dipalo e le dithuto tše kgolo.
Ka ge ka 1960 (ngwaga wo ke thomilego ka wona yunibesithing) Molao Karogano wa Diyunibesithi o ile wa thoma go dira, ke ile ka gapeletšega go tsena yunibesithing ya sehlopha sa morafo wa gešo. Go be go e-na le tlhokomelo e kgolo e dikologilego barutwana diyunibesithing tše tše aroganego. Ngwageng o mongwe le o mongwe ke ile ka tšwelela ka dihlora gomme mafelelong ka hwetša grata ya Master of Science ka nuclear physics, gomme seo se ile sa goga tlhokomelo e kgolo kudu-kudu ka ge ke ile ka kgethelwa bofahloši Yunibesithing ya Kapa Bodikela—ke le morutwana wa mathomo wa mmala yo a ilego a kgethwa bjalo.
Lega go le bjalo, ke ile ka ikwa ke gakanegile boemong bjo. Ke be ke se na karabo ya potšišo e bohlokwa bophelong: Morero wa se ka moka ke’ng? Taba ye ke e boditšego mogwera wa-ka ye e boletšwego ka mo godimo, e boletšwe mo e ka bago ka nako ye.
Dipotšišo Tša-ka di a Arabja
Go fihla mo nakong ye, bodumedi bo be bo bile le karolo e nyenyane kudu bophelong bja-ka. Ge ke be ke sa le ngwana, ke be ke tsena Kereke ya Anglican gomme ka amogelwa ge ke e-na le nywaga e 16. Eupja go be go se karabo lege e le efe dipotšišong tša-ka. Ka gona ge ke dutše ke gola, go tsena ga-ka kereke go ile gwa fokola gomme mafelelong ka tlogela.
Ka gona ka letšatši le lengwe ke ile ka etela legaeng la modiri-gotee le nna yunibesithing. Mosadi wa gagwe Julia, o ile a diriša Beibele go mpontšha gore go be go e-na le karabo mathateng a bopolitiki le a merafo e sego a Afrika Borwa feela eupja le a lefase ka moka. Ke be ke maketše e bile ke gononwa. Eupja ke ile ka amogela pukwana ya Basis for Belief in a New World, ka boela gae gomme ka thoma go e bala ka go fagahla.
Mesong e latelago ka iri ya bobedi, ke be ke sa dutše ke bala! Mo go be go e-na le dipolelo tše naganišišitšwego mabapi le lebaka leo ka lona Beibele e lego ya therešo, lebaka leo ka lona go ka ithekgwago ka diporofeto tša yona, lebaka leo ka lona batho ba lego bothateng bjo bokaakaa, lebaka leo ka lona 1914 e lego nako e bohlokwa gakaakaa, gotee le lebaka leo ka lona re ka holofelago tshepedišo e mpsha ya go loka gona mo lefaseng. Ka kgonthe se e swanetše go ba e le therešo!
Ka letšatši le le hlatlamago ke ile ka boela legaeng la modiri-gotee le nna. Ka botšiša mosadi wa gagwe gore, “Na o na le dipuku tše oketšegilego tše swanago le ye?” Ke ile ka tloga le mokgobo wa dipuku tše di bego di bolela ka dithuto tše theilwego Beibeleng, ditlhaloso tša diporofeto tša Daniele le Kutollo, tlhago ya matšatši a tshelelago a tlholo, le tše dingwe tše dintši. Sa bohlokwa kudu, di bontšhitše gore ga go lefelo ka Beibeleng mo go nago le go lokafatšwa lege e le gofe ga kgethollo ya merafo, ka gobane “Modimo xa a bebe motho.” (Ditiro 10:34) Ke ile ka bala dipuku ka moka. Mo go be go e-na le dikarabo tša dipotšišo tšeo di bego di ntshwenya ka mehla. Ka morago ga mo e ka bago ngwaga wa thuto e rulagantšwego ya Beibele, ke ile ka kolobetšwa ke le o mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. E be e le ka November 21, 1967.
E le phuthego, Dihlatse tša Jehofa ka kgonthe ga di kgetholle morafo le go ba tša bopolitiki. Di bota mmušo o tee, e lego Mmušo wa Modimo. Go tšona maemo a setšhaba a tloga a se bohlokwa. Eupja Afrika Borwa, ka mehla go na le mathata a ditaba tša merafo. Ka baka la Molao wa Kgethollo go ya ka Dilete (Madulo) diphuthego di bontšha moya wa morafo wa mafelo ao di lego go ona. Go swana le Phuthegong ya Claremont yeo ke bego ke kopanela go yona, batho ba bantši e be e le ba mmala. Batho ba sego kae ba bašweu bao ba bago gona e be e le baromiwa goba banna ba lego maemong a bolebeledi.
Ke sa dutše ke gopola, ka morago ga nywaga ye ka moka, ditiragalo tše pedi tšeo di bontšhago kamoo go lego thata ka gona go intšha kgopolong ya morafo. Dikopanong, ba bašweu bao ba lego gona ba be ba e-hlwa ba e ya ka pele methalading ya dijo, ba itšeela dijo gomme ba ya ba ja ba nnoši, mola ka moka ga rena re be re eme re letile. Seo se ile sa nkgalefiša. Dihlatse tša ba bašweu le gona di be di e-na le mokgwa wa go tsebiša basadi ba tšona ka tsela ye: “Moratiwa, dumediša Merlyn. O ithuta Beibele.” “Merlyn, yo ke mosadi wa-ka, Kgaetšedi Semang-mang.” Nna ba mpitša ka leina la-ka, mola ke be ke swanetše go diriša “Kgaetšedi” goba “Ngwanešo.” Ke be ke selekegile kudu!
Eupja ka morago ke ile ka thoma go nagana. Bothata ke gore gantši o nagana gore ke motho o mongwe yo a kgethollago morafo. Le gona lekoko le arotšwego ka merafo go swana le Afrika Borwa le swanetše go kgoma o mongwe le o mongwe yo a phelago mo. Ke therešo gore Dihlatse tše dingwe tša ba bašweu di ile tša swanelwa ke go lokiša ditswalano tša tšona le batho ba mebala e fapanego. Eupja le nna ke be ke swanetše go di lokiša. Beibele e nea keletšo ye e botse tabeng ye: “Se phakê xo selekêxa ka pelong; thselekêxô e axile mo pelong ya setlatla.” (Mmoledi 7:9) Ee, ke ile ka swanelwa ke go itokiša gore ke se be yo a kgopišegago ka pela gotee le go bona diphošo tše nyenyane ditabeng tša merafo.
Nka bolela le gore boemo ka kakaretšo mo nageng bo fetogile ganyenyane ga e sa le go tloga ka nako yeo. Nywageng e fetilego, ke palo e lekanyeditšwego feela ya ba bašweu yeo e bego e dumeletšwe go ba gona dibokeng tša bodumedi tša merafo e mengwe, gomme ba be ba swanetše go jela thoko. Ga go sa le bjalo.
Lega go le bjalo, sa bohlokwa kudu-kudu ke gore mo e be e le phuthego ya batho bao ba kopanago ka bolokologi, bao ba bego ba amogelana magaeng a bona le bao ba bitšanago ngwanešo le kgaetšedi ka go tšwa pelong! Dikgopolo tše di be di kgomaretšwe ka go tia gomme di theilwe melaong ya motheo ya Beibele. Ka gona ge diphošo tša merafo di rotoga—Afrika Borwa ke mo di nyakago di sa phemege—go nagana ka ditherešo tše ka mehla go a mpefediša. Ge nywaga e dutše e e-ya, ke ile ka ithuta go diriša melao ya motheo ya Beibele gakaone gomme ka ba le khutšo e kgolo ya ka gare ge go tliwa ditabeng tša merafo. Eupja motho o swanetše go e katanela!
Bodiredi bja Nako e Tletšego
Kapejana ka morago ga go kolobetšwa ga-ka ke ile ka bona go nyakega ga gore ke oketše bodiredi bja-ka. Ke be ke sa nyala gomme ke e-na le boikarabelo bjo bonyenyane, ka gona ka October 1, 1968, ke ile ka thoma ke le mmulamadibogo wa ka mehla. Se se ile sa baka tutuetšo e kgolo, ka ge se be se bolela go tlogela ga-ka yunibesethi le go lahla seo ba bantši ba se lebelelago e le modiro o phadimago. Sehlogo sa kuranta seo se bego se bolela ka go tloga ga-ka se be se e-na le sehlogo se se rego: “Ra-thutamahlale yo a Phagamego o ya Ntweng ya Beibele.” Go se go ye kae ke be ke swara dithuto tše lesome goba go feta moo tša Beibele le batho ba fapanego goba malapa. Kopanong e nngwe ba babedi ba ba ba ile ba kolobetšwa, gomme go e latelago gwa kolobetšwa ba bane; gwa latela ba šupago, bjalo le bjalo.
Ka September 17, 1969, ke ile ka nyala Julia, Hlatse yeo e ilego ya mpotša ditherešo. O be a hweditše tlhalo motheong wa molao le wa Mangwalo nakonyana pele ga lenyalo la rena. Se se ile sa bolela gore ke hweditše lefa la kapejana la lapa, ka ge a be a e-na le bašemane ba babedi, John le Leon. Re ile ra dumelelana ka go tšwela pele tirelong ya bobulamadibogo ka nako e telele ka mo go ka kgonegago, e lego seo se itlhatsetšego e le motheo o mobotse bakeng sa bašemane gotee le go nthuša gore ke atlege lapeng la rena la mohlakanelwa.
Nywaga ya pele ya bo-70 e be e le nako e kgahlišago kudu ya go ba tirelong ya nako e tletšego, go etša ge diphihlelo tše di bontšha. Ge re be re bolela ka ntlo le ntlo, re ile ra gahlana le mosadi yo a bitšwago Annabel. Kapejana o ile a amogela puku ya Therešo ye Išago Bophelong bjo bo sa Felego le Beibele. (Re ile ra lemoga ka morago gore o be a lefeletše dipuku ka tšhelete ya mafelelo yeo a bego a e-na le yona—monna yo a tlišago mafsi o ile a gapeletšega go boa bekeng e latelago go tla go tšea tšhelete ya gagwe!) Di sa tloga fase, o be a lokišeletša gabotse thuto ya gagwe ya beke le beke ya Beibele go sa šetšwe ngwana yo a bego a sa kgosele. O ile a ba a thoma go botša lapa la gagwe seo a bego a ithuta sona. Go se go ye kae monna wa gagwe Billy o ile a ya le yena dibokeng. Batswadi ba Annabel ba be ba reile bana ba bona ba bahlano maina go ya ka tatelano ya ditlhaka. Beattie ngwanabo o ile a thoma go ithuta. Charlie le mosadi wa gagwe ba be ba ka se šale. Daphne le yena a bontšha kgahlego, gomme Edna le monna wa gagwe ba latela. Lehono lapa leo ka moka le be le dutše le dira ka potego ka nywaga e mentši. Banna ke bagolo goba bahlanka ba bodiredi, gomme ba bantši ba basadi ba be ba dira e le babulamadibogo.
Bjale go na le Stanley. Re ile ra kopana le yena modirong wa ntlo le ntlo, e lego ketelo ya mafelelo mathapameng a Mošupologo a tonyago. Eupja o re amogetše gabotse gakaakang! Mosadi wa gagwe a re laletša gore re tsene, gomme go be go tloga go le molaleng gore re bolela le monna yo a hlomphegago. Ge e le gabotse o be a sa tšwa go rapelela thušo ya gore a kwešiše Beibele. Poledišano ya rena ya pele e ile ya dikologa thutong ya Boraro botee. Ka morago ga poledišano ya iri, o ile a bonagala a kgodišegile. Bekeng e latelago, a re dumediša ka mantšu a: “Lena le nepile. Ke badile ‘Testamente e Mpsha’ ka moka, gomme ga go na Boraro botee. Ke ile ka ya go botšiša moruti lebaka leo ka lona a bego a dutše a mphora. A gana go mpona, ka gona ka bušetša dienfelopo tša koleke tšeo ke bego ke koleka tšhelete go ditho tše dingwe tša kereke ka tšona.” O dira tše ka moka a se a hlwa a hwetša puku lege e le e tee go rena! O be a kganyoga go ba gona dibokeng, gomme ra mo holofetša gore re tla tla re mo tšea. Eupja Sontageng seo re ile ra ya metsotso e mehlano ka morago ga nako yeo re bego re e holofeditše. Ra gahlana le yena a raga paesekela ya gagwe a e-ya sebokeng! A re, “Ke naganne gore le ntebetše.” Re be re bala gararo ka beke, gomme a kolobetšwa dikgwedi tše tharo ka morago ga go gahlana ga rena la mathomo. Stanley o dirile ka nywaga e mentši ka phišego e swanago le yeo a bego a e-na le yona mathomong.
Nna le Julia re ile ra bala gore nywageng ka moka, re bile le tokelo ya go thuša batho ba 50 go ba Dihlatse tša Jehofa.
Go Boela Modirong wa Boiphedišo
Ka morago ga nywaga e mene tirelong ya bobulamadibogo, tšhelete ya rena e be e nyakile e fedile. Theko ya tša boiphedišo e be e phagame gomme bašemane ba gola. Ka gona, ka bohloko le ka go se rate, re ile ra phetha ka go tlogela bodiredi bja nako e tletšego. E be e le ka September 1972. Ke’ng seo se ilego sa latela? Mo e ka bago ngwaga ka morago, ka January 1, 1974, ke ile ka boela go ba mofahloši Yunibesithing ge go be go tšwelela sekgoba ka physics. Se se be se bolela peakanyo e bohlokwa gotee le go itiša malebana le go nyema moko. Eupja ka thušo e tiilego ya Julia, ke ile ka kgona go dira dipeakanyo. Go dula ke le mafolofolo ka mo go fetišišago bodireding le ka phuthegong go ile gwa itlhatsela e le mo go thušago—go tšwela pele ‘ke tsoma mmušo pele’ e le ka kgonthe.—Matheo 6:33.
Ka ge bafahloši ka moka ba Yunibesithi go lebeletšwe gore ba dire dinyakišišo, potšišo ya go boela go nuclear physics e ile ya tsoga. Ke ile ka hwetša go le thata ka mo go fetišišago go nagana ka go dira mohuta wo o utegilego wa nyakišišo mola nako ya-ka ya ka ntle ga yunibesithi e be e dirišetšwa go leka go ruta batho therešo e tšwago Beibeleng. Go ile gwa bonala e le mo go sa holego go swarega nyakišišong feela bakeng sa yona ka noši. Le gona, nyakišišo ya nuclear physics e be e ka dirišetšwa feela ntweng, gomme se se be se ka tliša mathata tabeng ya boema-gare bja Bokriste.—Jesaya 2:2-4.
Mo Afrika Borwa yunibesithi e swanago le ya Kapa Bodikela e na le barutwana bao go bolelwago gore ke “ba hlokišitšwego tokelo.” Ba tla yunibesithing ba sa itlhama ka baka la go tsena sekolo mo go fokolago gotee le mabaka a mangwe a tša leago le a tša boiphedišo. Mabakeng a mantši ga ba hloke bokgoni—ba upja ba sa ka ba ba le sebaka. Nywageng e 13 e fetilego, ke be ke nyakišiša ka mathata a go ithuta a barutwana ba bjalo le go rulaganya mekgwa e mengwe ya go ruta, e le karolo ya modiro wa-ka yunibesithing. Nyakišišo ye e ntlišeditše grata ka thuto ya physics gomme ya feleletša ka go dira gore ke hlatlošetšwe go ba moprofesara. Mananeo a tšhomišano a nyakišišo bjale a swarwa le diyunibesithi tša United States le Isiraele. Ke mo go kgahlišago go bapiša tše di hweditšwego tša nyakišišo ye le mekgwa ya go ruta ya Dihlatse tša Jehofa.
Thuto yeo e ilego ya thongwa ke Moprofesara Reuven Feuerstein le badirišani ba gagwe kua Isiraele e bitšwa Mediated Learning Experience. Morero wa thuto ye ke gore bana ba hlagolele bokgoni bja go nagana e sego feela ka tšhušumetšo ya ka ntle yeo e ba fihlelelago ka dikwi tša bona eupja le ka mmaditsela wa motho yo a ba hlathollelago tšhušumetšo. Ge e ba se se sa dirwa, bana ga ba hlagolele bokgoni bja bona bja go nagana kamoo ba bego ba ka dira ka gona.
Dihlatse tša Jehofa di gatelela ka kudu karolo ya motswadi e le morutiši o mogolo wa ngwana. Batswadi ba Dihlatse ba fetša diiri tše dintši ba hlahloba dithušo tša go ithuta tša Beibele tše di nago le diswantšho le bana ba bona, ba ba botšiša ka seo ba se bonago le go ba thuša go kwešiša bohlokwa bja ditaba tša Beibele. Ga ba gatelele feela go nyakega ga thuto ya Beibele ya beke le beke eupja ba gatelela le ga tayo ya ka mehla, kudu-kudu ka melao ya motheo ya Beibele. (Doiteronomio 6:6-8) Nyakišišo ya ka mo godimo go bonala e bontšha gore ka go dira bjalo, batswadi ge e le gabotse ba hlagolela bohlale bja bana ba bona.
Constructivism ke thuto e nngwe e bolelago gore go ruta ga go fo bolela go fetiša tsebišo go tšwa kgopolong ya mofahloši go ya kgopolong ya moithuti. Go e na le moo, motho o mongwe le o mongwe o bopa bokgabo bja gagwe ka noši go tšwa go seo a se bonego goba go se kwa goba go gahlana le sona. Ke ka lebaka leo batho ba babedi ba ka theetšago tsebišo e swanago gomme ba dira diphetho tše fapanego. Gore batho ba ithute ka mo go holago, ba swanetše go swaragana le tsebišo ka bobona.
Diboka tša Dihlatse tša Jehofa di kgothaletša sona se. O mongwe le o mongwe go letetšwe gore a lokišetše e sa le pele tsebišo yeo go tlago go boledišanwa ka yona go tšwa pukung e dirišwago. Nakong ya seboka ka bosona, ditlhaloso di hwetšwa go batheetši go tšwa tabeng e lokišeditšwego. Ka tsela ye batho ga ba kgothaletšwe feela go bolela seo ba ithutilego sona eupja ba bile ba holwa ke ditokišetšo tšeo ba bangwe ba di dirilego.
Go tšwelela ga thuto e theilwego go computer go be go dutše go bolelwa e le tsela ya go mothofatša thuto. Lega go le bjalo, modiro wa thuto ya Beibele woo Dihlatse di o phegeletšego ka nywaga e mentši magaeng a batho e bile o phalago yohle tabeng yeo! Morutiši o tee o thuša motho o tee, ba babedi goba ba bararo (ke ka sewelo e bago ba bantši) go ela hloko taba e gatišitšwego tabeng ya mabapi le Beibele yeo morutwana a e hlahlobilego ge a lokišetša. Morutwana o kgothaletšwa go hlalosa seo a se kwešišago, serapa ka serapa gomme ka morago gwa boledišanwa ka se—ruri ke thuto ya Beibele ya motho ka noši. Ge ba bontšhitšwe kamoo melao e bjalo ya motheo e kwalago e dirišwago, ga go makatše gore Dihlatse tša Jehofa di a atlega ka ge di dira bjalo. Ee, ga di a swanela go ithuta melao ye ya motheo yunibesithing. Di e hwetša mothopong o phagamego—Beibele.—Mateo 28:19, 20; Johane 6:45.
Kwano ya Merafo e Tšea Sebaka sa Kgatelelo ya Merafo
Go fetile nywaga e fetago 20 ga e sa le ke e-ba o mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. John le Leon, barwa ba-ka ba mohlakanelwa, bao mo nakong ye ba godilego, bobedi bja bona ba kolobeditšwe gomme ba dira ka potego. Ka 1976 morwa wa rena Graeme o ile a belegwa. Ke tokelo go mo godišetša tseleng ya therešo le yena. Lapa la rena le šegofaditšwe, ka ge Julia a kgona go bula madibogo gape, mola ke e-ba mmulamadibogo yo a thušago bonyane gararo ka ngwaga. Ka thoko tšohle go re dikologa mono Afrika Borwa, go bile le koketšego e kgolo ya kgatelelo ya merafo. Motho o e bona mengwalong ya bošaedi e lego meagong gomme a e-kwa moyeng. Ka gona, go sa šetšwe kgethologanyo ka moka ya merafo, mohlolo wa mehleng yeno o a direga. Ka baka la go hlokomologa ga Lekgotla la tša melao mabapi le dipokano, Dihlatse tša Jehofa bjale di kgona go bokana gotee ka bolokologi, kudu-kudu dikopanong tše kgolo. Ke ile ka ba le tokelo ya go ba le karolo go lokišetšeng tše dingwe tša dikopano tše bakeng sa dihlopha ka moka tša merafo. Moo re bona go dira ga go se be le kgethollo ya morafo, batho bao ba rutilwego ka melao e phagamego ya Beibele e le bao ba sa hlaolego mmala e le ka kgonthe! Mo go na le batho ba ba bonago seo ba bangwe ba lego sona ka gare, e sego feela mmala wa letlalo la bona.
Dihlatse tša Jehofa lehono di bopa borwarre bo nnoši bja therešo bja batho lefaseng ka moka. Go se go ye kae, tshepedišong ya gagwe e mpsha ya dilo, Jehofa o tla “phomola mexôkxô ka moka mahlong a bôná; le lehu le ka se hlwê le e-ba xôna; lexe e le e manyami le dillô le bohloko, di ka se hlwê di e-ba xôna.” Ke lebeletše pele lefaseng leo le lefsa la lethabo, la toko, le se nago kgethologanyo ya merafo ke le gotee le dimilione tša banabešo le dikgaetšedi lefaseng ka moka.—Kutollo 21:3-5.