Lokišeletša go Phologela Lefaseng le Lefsa
“Xopolang mosadi wa Loto.”—LUKA 17:32.
1. Thuto ya rena lehono e gatelela mohlala ofe wa phološo ya histori ya Modimo, gomme o ka re hola bjang?
KA MORAGO ga gore a bolele ka phološo e kgolo yeo Jehofa a ilego a e direla Noage le lapa la gagwe, moapostola Petro o ile a bolela ka mohlala o mongwe gape wa histori. O ile a lebiša tlhokomelo tabeng ya go phološwa ga Lota yo a bego a lokile ge Sodoma le Gomora di be di fišwa lore-lore, bjalo ka ge re bala go 2 Petro 2:6-8. Dintlha ka moka di bolokilwe bakeng sa go hola rena. (Ba-Roma 15:4) Go akanya ga rena ka seo se diregilego mabapi le go phološwa moo go ka re thuša gore re be bao ba tlago go phološetšwa lefaseng la Modimo le lefsa.
Kamoo re Itshwarago ka Gona Mabapi le Tsela ya Lefase ya go Phela
2. Ke boitshwaro bofe bja kua Sodoma le Gomora bjo bo ilego bja baka go fedišwa ga yona ke Modimo?
2 Ke ka baka la’ng metse yeo le baagi ba yona e ile ya senywa? Moapostola Petro o bolela ka go nwelela ‘mekgweng ya ditšhila.’ (2 Petro 2:7) Bjalo ka ge go bontšhitšwe ke lentšu la Segerika leo go lona go tšerwego polelo yeo, batho ba Sodoma le Gomora ba ile ba nwelela ditirong tše fošagetšego ka tsela yeo e bego e bontšha lenyatšo le legolo bakeng sa molao le taolo. Juda 7 e bolela gore ba ile ba ‘dira bootswa kudu gomme ba latela nama e šele.’ Bogolo bja boitshwaro bja bona bjo bo gobogilego bo ile bja bonala ge banna ba Sodoma, “masoxana le bakxalabyê,” ba be ba dikanetša ngwako wa Lota gomme ba kgopela gore a neele baeng ba gagwe go banna ba Sodoma gore ba kgotsofatše dikganyogo tša bona tše gobogilego. Le gona ba ile ba roga Lota ka ge a ile a gana dikgopelo tša bona tše mpe.—Genesi 13:13; 19:4, 5, 9.
3. (a) Go tlile bjang gore Lota le lapa la gagwe ba dule lefelong le le gobogilego gakaaka la Sodoma? (b) Lota o ile a ikwa bjang ka boitshwaro bjo bo gobogilego bja batho ba Sodoma?
3 Lota mathomong o be a ile a khudugela lefelong leo le bego le le kgaufsi le Sodoma ka baka la ge le be le holofetša gore le na le dilo tše di bonagalago. Ka morago, o ile a dula ka motseng. (Genesi 13:8-12; 14:12; 19:1) Eupja ga se a ka a dumelelana le mekgwa ya bohlola ya banna ba motse, gomme banna bao ga se ba ka ba mo lebelela e le o mongwe wa bona, mohlomongwe ke ka lebaka la gore Lota le lapa la gagwe ba be ba sa dire dilo tšeo di bego di dirwa motseng wa bona. Bjalo ka ge 2 Petro 2:7, 8 e bolela: “Loto . . . [o be] a tenexile ka mekxwa ya dithšila ya dilaloxi tšeo. Xobane motho eo wa moloki ó lle pelo mola a axile le bôná, a hlwa à bôná à e-kwa xe ba senya molaô ka mediro ya bôná.” Maemo ao e be e le teko e kgolo go Lota ka gobane yena ka ge e be e le monna wa go loka, o be a hloile boitshwaro bjo bo bjalo kudu.
4. (a) Ke bjang maemo lehono a swanago le a kua Sodoma ya kgale? (b) Ge e ba re swana le Lota wa moloki, gona re ikwa bjang ka maemo a mabe a mo nakong ye?
4 Mehleng ya rena le gona, boitshwaro bja lekoko la batho bo senyegile. Dinageng tše dintši, batho ba bantši ba kopanela dikopanong tša botona le botshadi pele ga lenyalo goba le bao e sego balekane ba bona. Gaešita le bafsa ba bantši dikolong ba nweletše mokgweng wo wa go phela, gomme ba kwera bao ba sa kopanelego le bona. Basodoma ba iponagatša phatlalatša le go matšha mebileng ya metseng e megolo ba nyaka gore ba amogelwe setšhabeng. Baruti ba ba ile ba kopanela modubadubeng wo. Ka molao, ga se dikereke tše dintši tšeo di kgethago basodoma bao ba tsebegago goba diotswa. Lega go le bjalo, bjalo ka ge dikuranta di ile tša bontšha se gantši, ga go thata le gatee go hwetša basodoma, diotswa le dihlotlolo gare ga baruti. Ge e le gabotse, baetapele ba bangwe ba bodumedi ba ile ba khudušetšwa metseng e mengwe goba ba gapeletšwa go rola modiro ka baka dikopano tša botona le botshadi tšeo di lešago dihlong. Barati ba go loka ga ba dumelelane le bokgopo bjo bjalo; ba ‘hloile bobe.’ (Ba-Roma 12:9) Ba kwešwa bohloko kudu-kudu ke ge boitshwaro bja batho bao ba rego ba direla Modimo bo tliša kgobošo leineng la gagwe gomme bo bakela gore batho ba sa tsebego ba furalele bodumedi ka moka ka baka la go feroga dibete.—Ba-Roma 2:24.
5. Go fediša ga Jehofa Sodoma le Gomora go re nea karabo ya potšišo efe?
5 Boemo bo senyegela pele ngwaga le ngwaga. Na bo tla ka ba fela? Ee, bo tla fela! Seo Jehofa a ilego a se dira kua Sodoma ya kgale gotee le Gomora se bontšha gabotse gore, Modimo ka nako ya gagwe o tla tliša kahlolo. O tla fedišetša ba kgopo ruri, eupja o tla phološa bahlanka ba gagwe ba botegago.
Ke Mang Goba ke Eng e Tlago Pele Bophelong?
6. (a) Ke thuto efe yeo e lego nakong e lego pegong yeo e bolelago ka masogana ao a bego a tla nyala barwedi ba Lota? (b) Ke bjang kgopolo ya bao e bego e tla ba balekane ba bona e ilego ya leka barwedi ba Lota?
6 Bao ba bontšhago boineelo bja kgonthe go Modimo ke bona feela bao ba tlago go phološwa. Mabapi le se, akanya ka seo morongwa wa Jehofa a ilego a se botša Lota pele Sodoma le Gomora di ka senywa. “Xe o sa na le weno felô fá, e ka ba mokxônyana, xoba barwa ba xaxo, le xe e le barwedi ba xaxo, mang le mang e a ka baxo weno mo motseng wó, ba nthše felô fá re xo senye.” Ka gona Lota o ile a boledišana le masogana ao a bego a tla nyala barwedi ba gagwe. O ile a ba kgothatša leboelela gore: “Nanoxang le tloxê felô fá, ka xobane Modimo ó senya motse wó.” Tswalano ya bona le lapa la Lota e ile ya ba nea sebaka se se kgethegilego sa go phološwa, eupja bona ka noši ba be ba swanetše go gata mogato. Ba be ba swanetše go nea bohlatse bjo bo bonagalago bja go kwa Jehofa. Go e na le go dira bjalo, Lota mahlong a bona ‘o be a swana le motho wa metlae.’ (Genesi 19:12-14) O ka nagana kamoo barwedi ba Lota ba ilego ba ikwa ka gona ge ba e-kwa ka seo se diragetšego. Se se ile sa leka potego ya bona go Modimo.
7, 8. (a) Ge barongwa ba be ba opeletša Lota go tšea lapa la gagwe le go tšhaba o ile a itshwara bjang, gomme ke ka baka la’ng se e be e se se bohlale? (b) Gore ba phološwe, ke eng seo e bego e le sa bohlokwa bakeng sa Lota le lapa la gagwe?
7 Mesong e latelago e sa le ka mahube, barongwa ba ile ba opeletša Lota. Ba ile ba re: “Nanoxa! Tšea mosadi wa xaxo, le barwedi ba babedi ba xaxo, ba O naxo le bôná, xore O sa tlo senyêxa le bobe bya motse wó.” Eupja a “diêxa.” (Genesi 19:15, 16) Ke ka baka la’ng? O be a ditelwa ke eng? Na e be e le go kganyoga dilo tše di bonagalago tšeo a bego a e-na le tšona kua Sodoma—e lego sona selo seo se ilego sa mo gokeletša gore a ye lefelong leo la mathomo? Ge a ka be a ile a kgomarela dilo tše, gona a ka ba a ile a senywa le Sodoma.
8 Ka baka la kwelobohloko, barongwa ba ile ba swara bao ba lego lapeng la gagwe ka diatla gomme ba ba ntšha ka bjako motseng. Ge ba le ka ntle, morongwa wa Jehofa o ile a laela gore: “Thšabiša bophelô bya xaxo; O se kê wa lebêlêla tša nthaxo; O se kê wa êma Ò sa le fá moláleng. Thšabela kwa dithabeng, xore O sa tlo senyêxa.” Lota o ile a tšwela pele a dika-dika. Mafelelong, ka morago ga gore go dumelelanwe gore o tla ya lefelong leo le sego kgole kudu, yena le ba lapa la gagwe ba ile ba tšhaba. (Genesi 19:17-22) Nako e be e eme ka phefong; go kwa go be go le bohlokwa.
9, 10. (a) Ke ka baka la’ng go ba ga mosadi wa Lota gotee le monna wa gagwe go be go sa lekana go dira gore a phološwe? (b) Ke teko efe e nngwe yeo e ilego ya tlela Lota gotee le barwedi ba gagwe ge mosadi wa gagwe a be a e-hwa?
9 Lega go le bjalo, go phološwa go be go sešo gwa phethwa ge ba be ba tloga kua Sodoma. Genesi 19:23-25 e re botša gore: “Loto xe a fihla Tsoare ké xe letšatši le šetše le hlabile lefaseng. Byale Morêna a nešetša Sodoma le Gomora thsêbêla le mollô, di e-tšwa xodimo xo Morêna. A phekxola metse yeo le molála ka moka, le bohle ba ba bexo ba axile metseng yeo, le tše di medilexo naxeng yeo.” Eupja mosadi wa Lota o be a le kae?
10 O be a tšhabile le monna wa gagwe. Lega go le bjalo, na o be a dumelelana ka mo go feletšego le seo a bego a se dira? Ga go na seo se laetšago gore o be a dumelelana le boitshwaro bjo bobe bja Sodoma ka tsela lege e ka ba efe. Eupja na lerato la gagwe go Modimo le be le le matla go feta go rata ga gagwe legae la gagwe le dilo tše di bonagalago tšeo a bego a e-na le tšona fao? (Bapiša le Luka 17:31, 32.) Ge a be a le ka tlase ga kgateletšo, seo se bego se le ka pelong ya gagwe se ile sa tšwela nyanyeng. Ba ka ba ba be ba le kgaufsi le Tsoare, mohlomongwe ba le kgaufsi le go tsena motseng, ge ka go se kwe a retologa gomme a gadima morago. Le gona bjalo ka ge pego ya Beibele e bolela, “a ba mmota wa letswai.” (Genesi 19:26) Bjale Lota le barwedi ba gagwe ba ile ba lebana le teko e nngwe ya go botega. Na go rata ga Lota mosadi wa gagwe yo a hwilego goba maikwelo a banenyana ka mmago bona yo a hwilego e be e le a matla go feta lerato la bona go Jehofa, yo a bego a ba ntšhitše tshenyegong? Na ba be ba tla tšwela pele ba kwa Modimo gaešita lege motho o mongwe yo a lego kgaufsi kudu le bona a bontšha go se mmotegele? Ka go bota Jehofa ka mo go tletšego, ga se ba ka ba lebelela morago.
11. Ke eng seo re ithutilego sona fa mabapi le phološo yeo Jehofa a e neago?
11 Ee, Jehofa o kgona go phološa batho ba boineelo go Modimo molekong. O kgona go phološa malapa ka moka ao a kopanego borapeding bjo bo hlwekilego; le gona o kgona go phološa batho e le motho ka o tee ka o tee. Ge e ba ba tloga ba mo rata e le ka kgonthe, o bontšha go naganela mo gogolo ge a dirišana le bona. “Ó tseba lebopô le re lexo ka lôna, xa a lebale xe re le lerole.” (Psalme 103:13, 14) Eupja go phološa ga gagwe ke ga batho ba boineelo go Modimo feela, e lego batho bao boineelo bja bona e lego bja kgonthe, bao go kwa ga bona e lego pontšho ya go botega.
Ditokišeletšo tše Lerato tša Phološo e Kgolwanyane
12. Ke ditokišeletšo dife tše lerato tšeo Jehofa a bego a tla di dira pele ga gore a tliše phološo yeo re e letetšego ka mahlo a mahwibidu gakaakaa?
12 Jehofa ka seo a se dirilego mehleng ya Noage le mehleng ya Lota, ga se a ka a tloša batho ka moka ba kgopo ka mo go sa felego. Bjalo ka ge lengwalo le bolela, se se ile sa fo bea mohlala wa dilo tše di sa tlago. Pele ga gore dilo tšeo di fihle, Jehofa o be a rerile go dira mo gontši bakeng sa go hola batho bao ba mo ratago. O be a tla romela Morwa wa gagwe e a tswetšwego a nnoši, Jesu Kriste, lefaseng. Ge a le fa, Jesu o be a tla tloša kgobogo leineng la Modimo ka go bontšha mohuta wa boineelo woo Adama ka ge e be e le motho yo a phethagetšego a bego a swanetše go ba a bo bontšhitše le bjoo a ka bego a bo bontšhitše go Modimo; eupja Jesu o be a tla bo bontšha ka tlase ga maemo a thata ka go fetišiša. Jesu o be a tla gafa bophelo bja gagwe bjo bo phethagetšego bja motho e le sehlabelo e le gore bana ba Adama bao ba bontšhago tumelo ba ka hwetša seo se lahlegetšego Adama. Ka morago “mohlatswana o monyenyane” wa batho ba botegago o be o tla kgethwa ke Modimo go kopanela le Kriste Mmušong wa gagwe wa legodimong, gomme “lešaba le lexolo” le be le tla kgoboketšwa go tšwa ditšhabeng ka moka bakeng sa go dira motheo wa lekoko le lefsa la batho. (Luka 12:32; Kutollo 7:9) Ge seo se phethilwe, Modimo o be a tla dira tiro e kgolo ya go phološa yeo e swantšheditšwego ke ditiragalo tšeo di bego di tswalane le Meetse-fula le go senywa ga Sodoma le Gomora.
Lebaka leo go Akgofilego go Gata Mogato o Mogolo Gona Bjale
13, 14. Re ka ithuta’ng therešong ya gore Petro o ile a diriša go fedišwa ga batho ba sa boifego Modimo mehleng ya Lota le mehleng ya Noage e le mehlala?
13 Baithuti ba Lentšu la Modimo ba tseba gore Jehofa gantši o ile a dira ditiro tša go phološa bakeng sa bahlanka ba gagwe. Lega go le bjalo, Beibele ditabeng tše dintši ga e bolele gore, ‘Bjalo ka ge go diregile nakong yeo, le maboong a Morwa-motho go tla ba bjalo.’ Ke ka baka la’ng moapostola Petro ge a buduletšwe ke moya o mokgwethwa, a ile a kgetha mehlala e mebedi feela? Ke eng seo se fapanego mabapi le seo se diregilego mehleng ya Lota le ya Noage?
14 Sešupo se se tiilego se hwetšwa go Juda 7, moo re balago gore, “Sodoma le Gomora le metse ya mathokô ao . . . e dula e beetšwe xo swanthšetša batho kôtlô ya mollô wo o sa timexo.” Ee, go fedišwa ga badira-dibe ba bagolo metseng yeo e be e le ga ka mo go sa felego, bjalo ka ge go fedišwa ga batho ba kgopo bofelong bja tshepedišo ya gona bjale ya dilo go tla ba bjalo. (Mateo 25:46) Meetse-fula a mehleng ya Noage ka mo go swanago a bolelwa ditemaneng tšeo di bolelago ka dikahlolo tša ka mo go sa felego. (2 Petro 2:4, 5, 9-12; 3:5-7) Ka gona, Jehofa ka go fediša batho ba sa boifego Modimo mehleng ya Lota le ya Noage, o ile a bontšha gore o tla phološa bahlanka ba gagwe ka go fedišetša ruri batho bao ba dirago dilo tše mpe.—2 Ba-Thesalonika 1:6-10.
15. (a) Ke temošo efe e akgofilego yeo e newago batho bao ba akaretšwago mekgweng e mebe? (b) Ke ka baka la’ng toka e tla dirišwa go bao ba phegelelago bobe?
15 Go fedišwa ga batho ba babe ga go thabiše Jehofa, gomme ga go thabiše le bahlanka ba gagwe. Jehofa ka Dihlatse tša gagwe o kgothaletša batho gore: “Boang! Boang! Le lahlê ditsela tša lena tše mpe. Le hwêla’ng, lena ba moloko wa Isiraele?” (Hesekiele 33:11) Lega go le bjalo, ge batho ba bontšha go se rate go kwa kgothatšo ya gagwe e lerato eupja ba phegelela tsela ya bona ya boithati ya bophelo, gona go hlompha ga Jehofa leina la gagwe le lekgethwa gotee le go rata ga gagwe bahlanka ba gagwe ba botegago bao ba tlaišwago ke batho ba ba sa boifego Modimo go tla mo gapeletša gore a diriše toka.
16. (a) Ke ka baka la’ng re ka ba le kholofelo ya gore phološo yeo e boletšwego e sa le pele e kgaufsi kudu? (b) Phološo e tla ba go phološwa go eng, gona e tla ba go phološetšwa go eng?
16 Nako ya Modimo ya go tliša phološo e kgaufsi kudu! Mekgwa le ditiragalo tšeo Jesu a ilego a di bolela e sa le pele e le pontšho ya go ba gona ga gagwe le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo di tloga di le molaleng. Dibopego tša pontšho yeo di ile tša thoma go tšwelela nywageng e fetilego e fetago 75, gomme Jesu o boletše gore “moloko wó” o be o ka se ke wa feta pele ga ge kahlolo ya Modimo godimo ga lefase le le sa boifego Modimo e ka tla. Ge Jehofa a bona gore molaetša wa Mmušo o boletšwe ka mo go lekanego lefaseng ka moka leo go agilwego go lona e le bohlatse ditšhabeng ka moka, gona bofelo bja lefase le le kgopo bo tla tla gomme seo se tla tliša go phološwa ga batho ba boineelo go Modimo. (Mateo 24:3-24; Luka 21:28-33) Go phološwa go eng? Go phološwa melekong yeo ba ilego ba swanelwa ke go lebana le yona diatleng tša batho ba kgopo le maemong ao a bego a ba kweša bohloko ka mehla ka ge e le barati ba go loka. Le gona e tla ba go phološetšwa lefaseng le lefsa moo bolwetši le lehu e tlago go ba dilo tša nako e fetilego.
Thušo ya Modimo ka Morero wa go Phološa
17. (a) Ke potšišo efe yeo e dirago gore motho a ngwaye hlogo yeo re swanetšego go ipotšiša yona? (b) Re ka bontšha bjang gore go swana le Noage, re tutuetšwa ke “go boifa Modimo”?
17 Potšišo yeo o mongwe le o mongwe wa rena a swanetšego go ipotšiša yona ke yeo e rego, ‘Na ke itokišeditše mogato woo wa Modimo?’ Ge e ba re ipotile goba re botile kgopolo ya rena ka noši ya seo go loka e lego sona, gona ga se ra itokišeletša. Eupja ge e ba bjalo ka Noage re tutuetšwa ke “go boifa Modimo,” gona re amogela tlhahlo yeo Jehofa a e neago ka tumelo gomme se se tla iša go phološweng ga rena.—Ba-Hebere 11:7, NW.
18. Ke ka baka la’ng go ithuta tlhompho ya kgonthe bakeng sa taolo ya pušo ya legodimo e le karolo e bohlokwa ya go itokišeletša ga rena go phologela lefaseng le lefsa?
18 Psalme 91:1, 2 ge e hlalosa ka bokgwari batho bao ba thabelago tšhireletšego yeo e newago ke Jehofa gaešita le mo nakong ye e re: “Xe ke dutše mo ke phêmêlwaxo ke Yo-xodimo-dimo, ka lala moriting wa Yo-matla-ohle, ke bolêla le Morêna ke re: O ’thšabêlô sa-ka, ’me O sebô sa-ka; O Modimo wa-ka yo ke mmotilexo.” Se ke sehlopha sa batho bao ba šireletšwago ke Modimo go swana le mafotwane ao a khutilego ka tlase ga maphego a tiilego a mmago ona. Ba botile Jehofa ka mo go feletšego. Ba lemoga gore ke yena Yo Godimo-dimo, Ramatla-ohle. Ka baka la se, ba hlompha taolo ya pušo ya legodimo gomme ba ikokobeletša yona, go sa šetšwe gore e dirišwa ke batswadi goba ke “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:45-47) Na go bjalo ka o mongwe le o mongwe wa rena? Bjalo ka Noage, na re dira ‘tšohle tšeo Jehofa a re laelago tšona’ le go dira dilo ka tsela ya gagwe? (Genesi 6:22) Ge e ba go le bjalo, gona re amogela tokišeletšo yeo Jehofa a re neago yona bakeng sa go phologela lefaseng la gagwe le lefsa la go loka.
19. (a) Pelo ya rena ya seswantšhetšo ke eng, gomme ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re e ele hloko? (Diema 4:23) (b) Mohlala wa Lota o ka re hola bjang mabapi le maikwelo a rena ka dilo tša lefase tšeo di goketšago?
19 Tokišeletšo yeo le gona e akaretša gore re ele hloko pelo ya rena ya seswantšhetšo. “Mo-leka-pelo ké Morêna.” (Diema 17:3) O re thuša go lemoga gore selo sa bohlokwa ga se kamoo re bonagalago re le ka gona ka ntle, eupja sa bohlokwa ke motho wa ka teng, e lego pelo. Lege re sa nwelele bošorong goba boitshwarong bjo bo gobogilego go swana le lefase leo le re dikologilego, fela re swanetše gore re itiše malebana le go tanywa goba go thabišwa ke dilo tše. Go swana le Lota, re swanetše go kwešwa bohloko ke go ba gona ga ditiro tše bjalo tše mpe. Bao ba hloilego bobe ba ka se ke ba nyaka mekgwa ya go nwelela go bjona; eupja batho bao ba sego ba bo hloya ba ka nyaka go arogana le bjona mola ka dikgopolo ba kganyoga go ba le karolo go bjona. “Hee lena ba-rata-Modimo, hlôyang bobe.”—Psalme 97:10.
20. (a) Beibele e re lemoša ka ditsela dife malebana le tsela ya bophelo ya go rata dilo tše di bonagalago? (b) Re ka tseba bjang ge e ba dithuto tše bohlokwa tša Beibele mabapi le go rata dilo tše di bonagalago di metše ka pelong ya rena?
20 Jehofa o re ruta ka lerato gore re se ke ra phema boitshwaro bjo bo gobogilego feela, eupja re pheme gape le tsela ya bophelo ya go rata dilo tše di bonagalago. Lentšu la gagwe le eletša ka gore, ‘kgotsofatšwang ke dijo le diaparo.’ (1 Timotheo 6:8) Noage le barwa ba gagwe ba ile ba swanelwa ke go tlogela magae a bona ka morago ge ba be ba tsena ka arekeng. Lota le lapa la gagwe le bona ba ile ba swanelwa ke go tlogela legae le mahumo e le gore ba phološe maphelo a bona. Re beile dipelo tša rena kae? “Xopolang mosadi wa Loto.” (Luka 17:32) Jesu o kgothaditše ka gore: “Sa pele le tsomê mmušô wa Modimo le tokô ya wôna.” (Mateo 6:33) Na re dira seo? Ge e ba ditekanyetšo tša Jehofa tše di lokilego di re hlahla gomme go goeletša ditaba tše di lokilego tša Mmušo wa gagwe e le taba-kgolo bophelong bja rena, gona re tloga re amogela tokišeletšo ya gagwe ya batho bao ba tlago go phološetšwa lefaseng la gagwe le lefsa.
21. Ke ka baka la’ng re ka letela ka mo go swanetšego gore kholofetšo ya Jehofa ya phološo e tla tloga e phethega?
21 Jesu o ile a botša batho ba boineelo go Modimo bao ba bego ba tla bona go phethagala ga pontšho ya go ba gona ga gagwe matleng a Mmušo ka gore: “Le inamoloxê, Le tsoše dihlôxô tša lena, ka xobane xo tlo ba xò batamêla topollô ya lena.” (Luka 21:28) Na o bone pontšho yeo ge e dutše e tšwelela ka dibopego ka moka? Ge e ba go le bjalo, gona e-ba le kholofelo ya gore go phethagala ga kholofetšo ya Jehofa ya phološo go kgaufsi-ufsi! Kgonthišega gore “Jehofa o kgona go phološa batho ba boineelo go Modimo molekong.”—2 Petro 2:9, NW.
O Ithutile Eng?
◻ Go swana le Lota, ruri re swanetše go itshwara bjang mabapi le tsela ya lefase ya go phela?
◻ Ke diteko dife tšeo Lota le lapa la gagwe ba ilego ba lebana le tšona gaešita le nakong yeo ka yona ba bego ba tloga Sodoma?
◻ Ke bjang mehlala yeo e dirišwago ke Petro e gatelelago go akgofa ga go ema ka go tia ka lehlakoreng la Jehofa gona bjale?
◻ Jehofa o ruta dithuto dife tše bohlokwa ge a dutše a lokišeletša batho ba gagwe go phološwa?
[Seswantšho go letlakala 18]
Batho ba Modimo ba šireletšwa ke yena bjalo ka mafotwane ka tlase ga maphego a tiilego a mmago ona