Lethabo la Kgonthe Tirelong ya Jehofa
“Go thaba yo Modimo wa Jakobo e lego thušo ya gagwe, yo kholofelo ya gagwe e lego go Jehofa Modimo wa gagwe.”—PSALME 146:5, NW.
1, 2. Ke’ng seo se boletšwego ka tlhaloso ya lethabo, gomme bathong ba bantši lehono lethabo le bolela’ng?
LETHABO ke eng? Bangwadi ba dipuku-ntšu, bo-ra-difilosofi le bo-ra-thutabodumedi ba lekile go le hlalosa ka nywaga-kgolo e mentši. Eupja ga se ba nee tlhaloso yeo e amogelwago ke bohle. Encyclopædia Britannica e dumela gore: “‘Lethabo’ ke le lengwe la mantšu ao e lego ntshetshere kudu.” Go bonala eka lethabo le bolela dilo tše di fapa-fapanego bathong ba ba fapa-fapanego, go ithekgile ka pono yeo ba nago le yona bophelong.
2 Bathong ba bantši lethabo le hwetšagala bophelong bjo bobotse, mahumong a dilo tše di bonagalago, gotee le bogwera bjo bobotse. Lega go le bjalo, go na le batho bao ba nago le dilo tšeo ka moka eupja ba sa thaba. Go banna le basadi bao ba ineetšego go Jehofa Modimo, Beibele e nea kgopolo e fapanego le dikgopolo tše di atilego ge e le mabapi le lethabo.
Pono e Fapanego ka Lethabo
3, 4. (a) Ke bomang bao Jesu a ilego a re ke ba ba thabilego? (b) Ke’ng seo se ka lemogwago ka dibopego tša lethabo tšeo Jesu a di boletšego?
3 Thutong ya gagwe ya Thabeng, Jesu Kriste ga se a ka a bolela gore lethabo le ithekgile ka bophelo bjo bobotse, mahumo a dilo tše di bonagalago goba ka dilo tše bjalo. O boletše gore bao ba tlogago ba thabile e le ka kgonthe ke “bao ba lemogago dinyakwa tša bona tša moya” gotee le “ba ba swerwego ke tlala le go nyorelwa go loka.” Se sengwe se se tswanalago le dibopego tše tše pedi tše di nyakegago bakeng sa lethabo la kgonthe ke polelo ye ya Jesu ye e bonagalago e le go ikganetša: “Go thabile bao ba llago, ka gobane ba tla homotšwa.” (Mateo 5:3-6, NW) Go molaleng gore Jesu o be a sa bolele gore batho ba be ba tla thaba ge ba be ba ka lahlegelwa ke motho yo ba mo ratago. Go e na le moo, o be a bolela ka bao ba llišwago ke boemo bja bona bja sebe gotee le mafelelo a bjona.
4 Moapostola Paulo o boletše ka go fegelwa ga dibopiwa tšeo e lego batho ka tlase ga sebe ka kholofelo ya gore “di tlo hunollwa bohlankeng bya thsenyêxô.” (Ba-Roma 8:21, 22) Batho bao ba amogelago tokišetšo ya Jehofa ya go bipa dibe ka sehlabelo sa topollo sa Kriste le bao ba dirago thato ya Modimo ruri ba a homotšega gomme ba a thaba. (Ba-Roma 4:6-8) Thutong ya Thabeng, Jesu o boletše gape gore “ba bolêta,” “baxauxedi” “ba pelo-thsekexi” le “ba-dira-khutšô” ke ba ba thabilego. O ile a nea kholofetšo ya gore gaešita lege ba hlokofatšwa, batho ba bjalo ba boleta ba be ba ka se felelwe ke lethabo la bona. (Mateo 5:5-11) Ke mo go kgahlišago go ela hloko gore dibopego tše tše di phagamego tša lethabo di bea bahumi gotee le badiidi boemong bjo bo lekanago.
Motheo wa Lethabo la Kgonthe
5. Motheo wa lethabo la bahlanka ba Modimo ba ba ineetšego ke ofe?
5 Lethabo la kgonthe ga le hwetšwe mahumong a dilo tše di bonagalago. Kgoši e bohlale Salomo o itše: “Khumišô ké dithšexofatšô tša Morêna; xa e tlale ka xo itapiša.” (Diema 10:22) Go dibopja tšeo di amogelago bogoši bja Jehofa bja legohle lethabo ke leo le ka se kego la aroganywa le tšhegofatšo ya Modimo. Motho yo a ineetšego yo a nago le tšhegofatšo ya Jehofa gomme a e kwa mo go yena ruri o tloga a thabile. Lethabo ge le lebelelwa go ya ka Beibele le akaretša maikwelo a kgotsofalo le go wa pelo tirelong ya Jehofa.
6. Ke’ng seo se nyakegago bathong ba Jehofa gore e be ba ba thabilego e le ka kgonthe?
6 Lethabo la kgonthe le ithekgile ka go ba le tswalano e botse le Jehofa. Le theilwe leratong la go rata Modimo le go mmotegela. Bahlanka ba Jehofa ba ba ineetšego ba dumelelana le mantšu a a Paulo ka pelo ka moka: “Xobane mo xo rena wa xo iphelêla xa a xôna . . . Xe re phela re phelêla Morêna . . . Re ba Morêna.” (Ba-Roma 14:7, 8) Ka gona, lethabo la kgonthe le ka se ke la hwetšwa ka ntle le go kwa Jehofa le go ikokobeletša thato ya gagwe ka lethabo. Jesu o itše: “Go thabile bao ba kwago lentšu la Modimo gomme ba le lota!”—Luka 11:28, NW.
Dibopego tše di Fapa-fapanego tša Lethabo
7, 8. (a) Dibopego tša lethabo di ka ntšhwa diripa bjang? (b) Go ka thwe’ng ka lenyalo le go belega bana?
7 Dibopego tše di sa tšwago go bolelwa tša lethabo mo gongwe di ka bitšwa gore ke “tša motheo” goba “tša ka mehla” ka gobane di šoma go bahlanka ba ba ineetšego ba Jehofa ka dinako ka moka. Go oketša moo, go na le tšeo go ka thwego ke tše di fapa-fapanego, e lego dibopego tšeo di ka feleletšago ka lethabo ka nako e nngwe eupja ka nako e nngwe gape tša tliša lethabo le lenyenyane goba tša se le tliše. Mehleng ya bapatriareka le mehleng ya pele ga Bokriste, lenyalo le go belega bana di be di tšewa e le dilo tše di nyakegago bakeng sa go thaba. Se se bontšhwa ke kgopelo e šokišago ya Ragele go Jakobo: “Mphê bana! Xe ke se n’e bana ke tlo hwa.” (Genesi 30:1) Pono ye ka taba ya go ba le bana e be e swanela morero wa Jehofa bakeng sa nako yeo.—Genesi 13:14-16; 22:17.
8 Lenyalo le go belega bana di be di tšewa e le ditšhegofatšo tše di tšwago go Modimo magareng ga batho ba Jehofa mehleng ya kgale. Lega go le bjalo, di ile tša ba tlišetša bohloko le manyami dinakong tše thata historing ya bona. (Bapiša Psalme 127, 128 le Jeremia 6:12; 11:22; Dillo tša Jeremia 2:19; 4:4, 5.) Ka gona, go molaleng gore lenyalo le go belega bana ga se dilo tše di neago lethabo ka mo go sa felego.
Lethabo ka Ntle le Lenyalo Nakong e Fetilego
9. Ke ka baka la’ng morwedi wa Jefeta a ile a retwa ngwaga le ngwaga?
9 Bahlanka ba bantši ba Modimo ba ile ba hwetša lethabo la kgonthe ka ntle le lenyalo. Morwedi wa Jefeta ka baka la go hlompha keno ye e bego e dirilwe ke tatagwe o ile a dula a se a nyalwa. Ka nako e itšego yena gotee le bagwera ba gagwe ba banenyana ba ile ba llela bokgarebe bja gagwe. Eupja o ile a thaba gakaakang ge a be a hlankela Jehofa ka nako e tletšego ka ngwakong wa gagwe, mo gongwe a le gotee le ‘basadi bao ba bego ba swara modiro mojakong wa ngwako wa kgwerano’! (Ekisodo 38:8) Ka baka la se, o be a retwa ngwaga le ngwaga.—Baahlodi 11:37-40.
10. Jehofa o ile a laela Jeremia go dira’ng, gomme na go bonagala a ile a phela bophelo bjo bo sa thabišego ka morago ga moo?
10 Ka baka la dinako tše bohlokwa tšeo Jeremia a bego a phela go tšona, Modimo o ile a laela gore a se ke a nyala le go godiša bana. (Jeremia 16:1-4) Eupja Jeremia o ile a bona go rereša ga mantšu a Modimo a rego: “Dithšexofatšô di tlo tlêla eo a botaxo Morêna, yo Morêna [Jehofa] e lexo Moholofêlwa w’axwe.” (Jeremia 17:7) Ka nywaga e fetago 40 ya tirelo ya boporofeta, Jeremia o ile a hlankela Modimo ka go botega e le monna yo a sego a nyala. Go ya ka seo re se tsebago, ga se a ka a nyala gomme a ba le bana. Lega go le bjalo, ke mang a ka belaelago gore Jeremia o be a thabile, go etša mašaledi a botegago a ba-Juda ao a ilego ‘a tšhologa ka mekgolokwane ka baka la tšhegofatšo ya Jehofa’?—Jeremia 31:12.
11. Ke mehlala efe ya Mangwalo ya bahlanka ba ba botegago ba Jehofa bao ba bego ba thabile lege ba be ba se na balekane ba lenyalo?
11 Batho ba bangwe ba bantši ba hlanketše Jehofa ka lethabo ba se na molekane wa lenyalo. E be e le batho ba ba sego ba nyala goba go nyalwa, bahlologadi goba bahlolo. Ba bangwe ba bona e be e le moporofeta wa mosadi Anna; mo gongwe Doroka goba Thabitha; moapostola Paulo; gotee le mohlala o mogolo go feta yohle—Jesu Kriste.
Go se be Lenyalong Eupja o Thabile Mehleng Yeno
12. Ba bangwe ba bahlanka ba Jehofa ba ba ineetšego le ba ba thabilego lehono ba butše sebaka sa eng, gona ka baka la’ng?
12 Mehleng yeno, dikete-kete tša Dihlatse tša Jehofa di hlankela Modimo ka ntle le molekane wa lenyalo. Ba bangwe ba kgonne go amogela taletšo ya Jesu ya gore: “E a kgonago go amogela tšé [mpho ya go ba yo a sego a nyala goba go nyalwa], a di amogele.” Ba dirile se “ka baka la mmušo wa magodimo.” (Mateo 19:11, 12, PK) Se se bolela gore, ba dirišitše gabotse tokologo yeo ba e neilwego ke Modimo ka go diriša nako e oketšegilego le matla bakeng sa go tšwetša pele dikgahlego tša Mmušo. Bontši bja bona ba dira e le babulamadibogo, baromiwa, goba ditho tša lapa la Bethele ntlong-kgolo ya lefase ya Mokgatlo wa Watch Tower goba go le lengwe la makala a wona.
13. Ke mehlala efe yeo e bontšhago gore Mokriste a ka ba yo a sego a nyala goba go nyalwa eupja a thabile?
13 Kgaetšedi o mongwe yo a rategago wa motšofadi o ile a neela taodišophelo ya gagwe ka tlase ga sehlogo sa taba se se rego “Go ba yo a sa Nyalwago le go Thaba ke le Mmuladibogo.” (Morokami, May 1, 1985, matlakala 23-6) Kgaetšedi o mongwe yo a sego a nyalwa yo a šomilego Bethele nywaga e 50 o boletše gore: “Bophelo bja-ka le modiro di nkgotsofatša kudu. Gona bjale ke swaregile kudu go feta lege e le neng modirong wo ke o ratago kudu. Ga ke kwe ke itshola. Nka dira phetho e swanago gape.”—Morokami wa December 1, 1982, letlakala 15.
14, 15. (a) Go ya ka moapostola Paulo, ke’ng se se nyakegago gore motho a dule a se a nyala? (b) Ke ka baka la’ng Paulo a bolela gore motho yo a sego lenyalong o dira “kaone” gomme o “thabile kudu”?
14 Ela hloko lentšu “phetho.” Paulo o ngwadile gore: “Ge e mongwe e le yo a tiilego pelong ya gagwe, a se na se se mo gapeletšago, eupja a e-na le matla a go dira se a se ratago, gomme a dirile phetho ye pelong ya gagwe, ya gore a lotole boemo bja gagwe bja go se nyale, o dira gabotse. Ka gona e a nyalago o dira gabotse, eupja e a sa tsenego lenyalong o tla dira kaone kudu.” (1 Ba-Korinthe 7:37, 38, NW) Ke ka baka la’ng go thwe “kaone”? Paulo o hlalositše ka gore: “Nna ke rata xe Le dula Lè se na dipelaêlô. E a sa tšeexo ó belaêla tša Morêna, xore a kxahlê Morêna. . . . E a sa tšewaxo ó belaêla tša Morêna, . . . Xe ke r’yalo ke rata xo Le hola; . . . xore xo xomarêla Morêna xo se kê xwa kxaotšwa.”—1 Ba-Korinthe 7:32-35.
15 Na ‘go gomarela Morena ka ntle le go kgaotša’ gore ‘go kgahlišwe Morena’ go tswalane le lethabo? Go bonala eka Paulo o be a nagana bjalo. Ge a be a bolela ka mohlologadi wa Mokriste o itše: “O lokologile gore a ka nyalwa ke yo a mo ratago, eupja e be feela Moreneng. Eupja o tla thaba kudu ge a ka dula a le bjalo, go ya ka kgopolo ya-ka. Ka kgonthe ke nagana gore le nna ke na le moya wa Modimo.”—1 Ba-Korinthe 7:39, 40, NW.
Mehola ya go se Nyale le go se Nyalwe
16. Mehola e mengwe yeo e thabelwago ke Dihlatse tša Jehofa tše di sego lenyalong ke efe?
16 Go sa šetšwe gore Mokriste ke yena a dirilego phetho ya go se nyale goba go se nyalwe goba e le ka go gapeletšwa ke maemo, go ba yo a sego a nyala goba go nyalwa go na le mehola e mentši. Batho bao ba sego lenyalong gantši ba na le nako e oketšegilego ya go ithuta Lentšu la Modimo le go naganišiša ka lona. Ge e ba ba diriša maemo a ka mo go holago, boemo bja bona bja moya bo a tia. Ka ge ba se na molekane wa lenyalo yo ba ka abelanago le yena mathata a bona, ba bantši ba ithuta go ithekga kudu ka Jehofa le go tsoma tlhahlo ya gagwe dilong ka moka. (Psalme 37:5) Se se ba thuša go aga tswalano ya kgaufsi le Jehofa.
17, 18. (a) Ke dibaka dife tše kgolo tša tirelo tšeo di ka hwetšwago ke bahlanka ba Jehofa ba ba sego lenyalong? (b) Bahlanka ba bangwe ba Jehofa bao ba sego lenyalong ba hlalositše bjang lethabo la bona?
17 Bakriste ba ba sego lenyalong ba na le dibaka tša go hwetša ditokelo tše kgolo tirelong ya go tumiša Jehofa. Tlwaetšo ye e kgethegilego yeo mo nakong ye e newago Sekolong sa Tlwaetšo sa Bodiredi e newa feela banababo rena ba ba sego ba nyala goba bao e lego bahlolo. Dikgaetšedi tše di sego tša nyalwa di lokologile ka mo go oketšegilego gore di ka katanela go hwetša ditokelo tirelong ya Modimo. Kgaetšedi yo a tšofetšego yo go boletšwego ka yena pejana o ile a ithapela go hlankela nageng ya Afrika ka nako yeo go ya ka seo yena ka noši a se boletšego, e bego e le “mosadi yo a fokolago wa nywaga e fetago 50.” O ile a dula lefelong leo, gaešita le nakong ya thibelo ge baromiwa ka moka ba be ba rakilwe. O sa dutše a dira bjalo ka mmulamadibogo lefelong lona leo, gaešita lege a e-na le nywaga e fetago 80. Na o thabile? Kanegelong ya bophelo bja gagwe o ngwadile gore: “Ke kgonne go diriša tokologo e oketšegilego le matla a go sepela ao go ba yo a sego a nyalwa go a neago gore ke dule ke swaregile bodireding, gomme se se ile sa ntlišetša lethabo le legolo. . . . Ka nywaga e mentši tswalano ya-ka le Jehofa e ile ya tielela. Ke le mosadi yo a sego a nyalwa nageng ya Afrika, ke ile ka bona gore ke Mošireletši.”
18 Selo se sengwe seo se lemogegago ke mantšu a ngwanabo rena yo a hlanketšego ntlong-kgolo ya Mokgatlo wa Watch Tower ka nywaga-some e mentši. O be a thabile, gaešita lege a se a ka a nyala gomme a be a e-na le kholofelo ya legodimong a se na tebelelo ya go ka nyala. Ge a e-na le nywaga e 79, o ngwadile gore: “Letšatši le lengwe le le lengwe ke kgopela Tatawešo yo lerato wa legodimong ka thapelo gore a nnee thušo le bohlale bja gore ke dule ke tiile moyeng le mmeleng e le gore ke kgone go tšwela pele ke dira thato ya gagwe e kgethwa. Nywageng ye e fetilego e masome-nne-senyane ke le tirelong ya Jehofa ke ile ka thabela tsela ya bophelo e thabišago le e šegofetšego. Le gona ka botho bjo bo sa swanelago bja Jehofa ke lebeletše pele tirelong e tšwelago pele bakeng sa go mo godiša le go mo tumiša le gore batho ba gagwe ba šegofale. . . . Lethabo la Jehofa le nthuša go tšwela pele ke e-lwa ntwa e botse ya tumelo, ke lebeletše pele nakong yeo ka yona manaba a Jehofa a tla bego a se sa le gona gomme lefase ka moka le tla bego le tletše ka letago la gagwe.”—Numeri 14:21; Nehemia 8:10; The Watchtower, November 15, 1968, matlakala 699-702.
Lethabo la Kgonthe le Ithekgile ka Eng?
19. Lethabo la rena ka mehla le tla ithekga ka eng?
19 Tswalano ya rena e bohlokwa le Jehofa, kamogelo ya gagwe gotee le tšhegofatšo ya gagwe—tše ke tšona dilo tšeo di tlago go re tlišetša lethabo ka mo go sa felego. Ka go ba le pono ye e nepagetšego ge e le mabapi le seo se tšweletšago lethabo la kgonthe, gaešita le bahlanka ba Jehofa ba ba lego lenyalong ba a lemoga gore lenyalo la bona ga se sona selo se bohlokwa kudu maphelong a bona. Ba kwa keletšo ya moapostola Paulo e rego: “Ke rata xo botša lena bana bešo, xore lebaka ké la pitlaxanô wa xo re ba ba naxo le basadi ba bê byalo ka ba ba se naxo nabô.” (1 Ba-Korinthe 7:29) Se ga se bolele gore ba hlokomologe basadi ba bona. Banna ba ba nyetšego ba Bakriste ba ba godilego ka tsebo ba etiša tirelo ya Jehofa pele, gomme basadi ba bona ba ba boifago Modimo le ba ba nago le lerato ba dira bjalo, ba bangwe ba bile ba hlankela ka nako e telele e le bathuši ba banna ba bona.—Diema 31:10-12, 28; Mateo 6:33.
20. Bakriste ba bantši ba na le pono efe e nepagetšego ka ditokelo tša bona tša lenyalo?
20 Banababo rena ba ba nyetšego bao e lego balebeledi ba basepedi, baithapi ba Bethele, bagolo ba diphuthego—ee, le Bakriste ka moka ba ba lego lenyalong bao ba etišitšego pele dikgahlego tša Mmušo—ga ba ‘diriše lefase ka botlalo’; ba šoma ka morero wa gore ba akaretše ditokelo tša bona tša lenyalo bophelong bja bona bja boineelo go Jehofa. (1 Ba-Korinthe 7:31) Lega go le bjalo, ke ba ba thabilego. Ka baka la’ng? Ka baka la gore lebaka le legolo le le ba dirago gore ba thabe ga se lenyalo la bona eupja ke tirelo ya bona go Jehofa. Le gona banna ba bantši ba ba nyetšego gotee le basadi—ee, gotee le bana ba bona—ba thabela se.
21, 22. (a) Motheong wa se se bolelwago ke Jeremia 9:22, 23, ke eng se se swanetšego go re tlatša ka lethabo? (b) Ke mabaka afe a lethabo ao a bolelwago go Diema 3:13-18?
21 Moporofeta Jeremia o ngwadile gore: “Morêna ó re: Yo bohlale a se kê a ithêta ka bohlale; yo matla a se kê a ithêta ka matla; mohumi a se kê a ithêta ka mahumô. E a ithêtaxo a a ithêtê ka tšé: Ka xe a hlalefetše xo ntseba, Nna Morêna, ke dirišaxo kxauxêlô le molaô le xo loka mo ’faseng, è le tšôna di nkxahlaxo. Ó r’yalo Morêna.”—Jeremia 9:22, 23.
22 Go sa šetšwe gore ga re lenyalong goba re lenyalong, mothopo wa rena o mogolo wa lethabo e swanetše go ba go tseba ga rena Jehofa le kgodišego ya gore re na le tšhegofatšo ya gagwe ka baka la ge re dira thato ya gagwe. Re thabela gape go ba le temogo ge e le mabapi le seo se bolelwago ke dilo tše bohlokwa, e lego dilo tšeo di thabišago Jehofa. Kgoši Salomo yo a bego a nyetše gantši ga se a ka a lebelela lenyalo e le lona feela le ka išago lethabong. O itše: “Lehlôxônôlô [“lethabo,” NW] le n’e khwetša-bohlale, mo-tlêlwa-ke-temoxô. Mošabô wa bohlale o phala wa lehumô; bo ruiša motho tše di fetišaxo thsipi e khwibidu. Bohlale bo feta le pheta ya thaxa le talama tša xaxo tšohle xa di bo fihlêlê. Bo swere bolelele bya bophelô ka ’atla sa le letona; ka sa ntšôxôšô bo swere khumô le kxodišo. ’Tsela tša byôna ké ’tsela-thatexi; ’me yohle mebila ya byôna ké ya kaxišô. Bohlale ké sehlare sa bophêlô sa ba ba bo swerexo; wà [bo] swara wa tiiša, O tlo ba wa mahlatse.”—Diema 3:13-18.
23, 24. Ke ka baka la’ng re ka kgonthišega gore bahlanka ka moka ba ba botegago ba Jehofa ba tla thaba tshepedišong e mpsha ya dilo?
23 Eka rena bao re lego lenyalong re ka hwetša lethabo le le sa felego go direng thato ya Modimo. Le gona eka banababo rena le dikgaetšedi bao ba sego lenyalong ka go ithatela goba ka go gapeletšwa ke maemo ba ka kgotlelela diteko ka moka tše di ba tlelago gomme ba hwetše lethabo le kgotsofalo go hlankeleng Jehofa gona bjale le go iša ka mo go sa felego. (Luka 18:29, 30; 2 Petro 3:11-13) Tshepedišong e tlago e mpsha ya dilo ya Modimo, go tla phuthollwa “mangwalo.” (Kutollo 20:12) Mangwalong a go tla ba go ngwadilwe ditaelo tše difsa tše di kgahlišago gotee le melao yeo e tlaleletšago lethabong la batho ba ba kwago.—Kutollo 21:5.
24 Ka kgonthe re ka holofela gore ‘Modimo wa rena yo a thabilego’ o re swaretše dilo tše botse kudu tšeo di tlago go re tlišetša lethabo le le feleletšego. (1 Timotheo 1:11, NW) Modimo o tla tšwela pele go ‘khupurolla seatla sa gagwe le go kgotsofatša kganyogo ya selo se sengwe le se sengwe se se phelago.’ (Psalme 145:16) Ga go makatše ge go direla Jehofa ka dinako tšohle go e-na le lethabo la kgonthe gomme go tla dula go le bjalo.
O tla Araba Bjang?
◻ Motheo wa lethabo la bahlanka ba ba ineetšego ba Jehofa ke ofe?
◻ Ke bomang bao mehleng ya Beibele e bego e le bahlanka ba ba thabilego ba Jehofa bao ba bego ba se ba nyala le go nyalwa?
◻ Ke ka baka la’ng Paulo a ile a kgothaletša go se be lenyalong, gomme ke bjang Bakriste ba bangwe ba ilego ba hwetša se e le bophelo bjo bo thabišago?
◻ Lethabo la rena ka mehla le tla ithekga ka eng?
◻ Ke ka baka la’ng re swanetše go ba le kholofelo ya gore babotegi ka moka ba tla thaba tshepedišong e mpsha?
[Seswantšho go letlakala 16]
Dikgaetšedi tše dintši tše di sego tša nyalwa di hlankela Jehofa ka lethabo e le badiredi ba nako e tletšego
[Seswantšho go letlakala 18]
Go hlankela dikgahlego tša Jehofa ke mothopo o mogolo wa lethabo