Arabela Dikholofetšong tša Modimo ka go Bontšha Tumelo

“Ké tšôna tše a [Jehofa Modimo] re filexo dikholofedišô ka tšôna, tše bohlôkwa ruri le tša thêkô e kxolo.”—2 PETRO 1:4.

1. Ke’ng seo se re thušago go bontšha tumelo ya kgonthe?

JEHOFA o nyaka gore re bontšhe tumelo dikholofetšong tša gagwe. Lega go le bjalo, “tumêlô xa se ya bohle.” (2 Ba-Thesalonika 3:2) Seka se ke seenywa sa moya o mokgethwa wa Modimo goba matla a dirago. (Ba-Galatia 5:22, 23, NW) Ka gona, ke feela bao ba hlahlwago ke moya wa Jehofa bao ba ka bontšhago tumelo.

2. Moapostola Paulo o hlalosa bjang “tumelo”?

² Eupja tumelo ke’ng? Moapostola Paulo o e bitša “pontšho ye e bonagalago ya dilo tša kgonthe lege di sa bonwe.” Bohlatse bja dilo tše tša kgonthe tše di sa bonwego bo tiile kudu mo e lego gore tumelo e lekanywa le bjona. Tumelo gape go thwe ke “tebelelo e kgonthišitšwego ya dilo tše di holofetšwego” ka gobane bao ba nago le seka se ba na le kgonthišetšo ya gore selo se sengwe le se sengwe seo se holofeditšwego ke Jehofa Modimo ke sa kgonthe go swana le gore se šetše se phethagaditšwe.—Ba-Hebere 11:1, NW.

Tumelo le Dikholofetšo tša Jehofa

3. Bakriste ba tloditšwego ba tla hwetša’ng ge e ba ba bontšha tumelo?

³ Gore re kgahliše Jehofa, re swanetše go bontšha tumelo dikholofetšong tša gagwe. Moapostola Petro o ile a bontšha se lengwalong la gagwe la bobedi le le buduletšwego leo le ngwadilwego ka 64 C.E. O ile a hlalosa gore ge nkabe Bakriste-gotee le yena ba ile ba bontšha tumelo, ba be ba tla bona go phethagatšwa ga “dikholofedišo . . . tše bohlôkwa ruri le tša thêkô e kxolo” tša Modimo. Ka lebaka leo, ba be ba tla ‘amana le se yena Modimo a lego sona’ e le maja-bohwa gotee le Jesu Kriste Mmušong wa legodimo. Ka tumelo le ka thušo ya Jehofa Modimo, ba phologile bokgobeng bja ditlwaelo le mekgwa e gobogilego ya lefase le. (2 Petro 1:2-4) Nagana feela! Bao ba bontšhago tumelo ya kgonthe ba hwetša tokologo e swanago e bohlokwa lehono.

4. Ke dika dife tšeo di swanetšego go okeletšwa tumelong ya rena?

⁴ Go ba le tumelo dikholofetšong tša Jehofa le go leboga tokologo ya rena yeo re e neilwego ke Modimo di swanetše go re šušumeletša go dira sohle seo se lego matleng a rena gore re be Bakriste ba beago mohlala. Petro o itše: “Byale a nke Le phêxêleleng ruri xore tumêlô ya lena e tšweletšê bokwala; bokwala bo tšweletšê tsebô; Tsebô e tšweletšê boithswarô; boithswarô bo tšweletšê kxôtlêlêlô; kxôtlêlêlô e tšweletšê borapedi [boineelo go Modimo, NW]; Borapedi bo tšweletšê leratanô [lerato la borwarre, NW]; leratanô lôna le tšweletšê leratô-rato.” (2 Petro 1:5-7) Ka gona Petro o re nea lelokelelo la dilo tšeo go tla bago botse gore re nagane ka tšona. Anke re hlahlobišišeng dika tše.

Dikarolo tše Bohlokwa tša Tumelo

5, 6. Bokwala ke’ng, gomme re ka bo okeletša bjang tumelong ya rena?

⁵ Petro o boletše gore bokwala, tsebo, boitshwaro, kgotlelelo, boineelo go Modimo, lerato la borwarre le lerato di swanetše go okeletšwa go e nngwe le e nngwe ya tšona le tumelong ya rena. Re swanetše go šoma ka matla go dira gore dika tše e be dikarolo tše bohlokwa tša tumelo ya rena. Ka mohlala, bokwala ga se seka seo re se bontšhago ka ntle le tumelo. Morulaganyi wa puku-ntšu W. E. Vine o hlalosa gore go 2 Petro 1:5 “bokwala bo oketšwa e le seka sa bohlokwa tabeng ya go bontšha tumelo.” Se sengwe le se sengwe sa dika tše dingwe tšeo Petro a di boletšego e swanetše go ba karolo ya tumelo ya rena.

⁶ Sa pele, re swanetše go okeletša bokwala tumelong ya rena. Go ba le bokwala go bolela go dira seo se lokilego mahlong a Modimo. Ka gobane lentšu la Segerika leo mo le fetoletšwego e le “bokwala,” diphetolelo tše dingwe di diriša “go loka.” (New International Version; The Jerusalem Bible; Today’s English Version) Bokwala bo re šušumeletša go široga bobe goba go ntšha magagabo rena kotsi. (Psalme 97:10) Bo bile bo hlohleletša go bontšha sebete tabeng ya go dira se se lokilego bakeng sa go hola ba bangwe moyeng, mmeleng le maikwelong.

7. Ke ka baka la’ng re swanetše go okeletša tsebo tumelong le bokwaleng bja rena?

⁷ Ke ka baka la’ng Petro a re kgothaletša gore re okeletše tsebo tumelong le bokwaleng bja rena? Ge re lebeletšana le diteko tše mpsha tumelong ya rena, re nyaka tsebo e le gore re tle re kgone go kgethologanya botse le bobe. (Ba-Hebere 5:14) Ka thuto ya Beibele le phihlelo ya go diriša Lentšu la Modimo le go diriša bohlale bjo bo šomago bophelong bja letšatši le letšatši, re oketša tsebo ya rena. Se le sona se re dira gore re kgone go kgomarela tumelo ya rena le go tšwela pele re dira seo e lego bokwala ge re le ka tlase ga teko.—Diema 2:6-8; Jakobo 1:5-8.

8. Boitshwaro ke’ng, gomme bo tswalane bjang le kgotlelelo?

⁸ Go re thuša gore re lebeletšane le diteko ka tumelo, re swanetše go tšweletša boitshwaro tsebong ya rena. Lentšu la Segerika bakeng sa “boitshwaro” le bolela bokgoni bja go itaola. Seenywa se sa moya wa Modimo se re thuša gore re bontšhe boithibo mogopolong, polelong le mekgweng. Ka go phegelela tabeng ya go bontšha boitshwaro, re tšweletša kgotlelelo go bjona. Lentšu la Segerika bakeng sa “kxôtlêlêlô” le bontšha go ema ka sebete ka go tia, e sego go ineela ka sefahlego seo se nyamilego mathateng ao a sa phemegego. E bile ka baka la lethabo leo le bego le beilwe pele ga gagwe ge Jesu a ile a kgotlelela kota ya tlhokofatšo. (Ba-Hebere 12:2) Matla ao a newago ke Modimo le kgotlelelo di tiiša tumelo ya rena le go re thuša gore re thabe tlaišegong, re lwantšhe moleko le go phema go kwanantšha ge re tlaišwa.—Ba-Filipi 4:13.

9. (a) Boineelo go Modimo ke’ng? (b) Ke ka baka la’ng re swanetše go okeletša boineelo go Modimo leratong la borwarre? (c) Re ka okeletša bjang lerato leratong la rena la borwarre?

⁹ Kgotlelelong ya rena re swanetše go okeletša boineelo go Modimo—e lego tlhompho, borapedi le tirelo go Jehofa. Tumelo ya rena e a gola ge re dutše re bontšha boineelo go Modimo le go bona kamoo Jehofa a dirišanago ka gona le batho ba gagwe. Lega go le bjalo, gore re bontšhe dika tša bomodimo re nyaka lerato la borwarre. Go feta moo, “e a sa ratexo ngwan’abô yo a mmonaxo, a a ka kxôna xo rata Modimo yo a sa mmonexo?” (1 Johane 4:20) Dipelo tša rena di swanetše go re šušumeletša go bontšha lerato la therešo go bahlanka ba bangwe ba Jehofa le go nyaka gore ba phele gabotse ka dinako tšohle. (Jakobo 2:14-17) Eupja ke ka baka la’ng re botšwa gore re okeletše lerato leratong la rena la borwarre? Go molaleng gore Petro o be a bolela gore re swanetše go bontšha lerato go batho ka moka, e sego banababo rena feela. Lerato le le bontšhwa kudu-kudu ka go bolela ditaba tše di lokilego le go thuša batho moyeng.—Mateo 24:14; 28:19, 20.

Mafelelo a sa Swanego

10. (a) Re tla itshwara bjang ge e ba bokwala, tsebo, boitshwaro, kgotlelelo, boineelo go Modimo, lerato la borwarre le lerato di okeleditšwe tumelong ya rena? (b) Go direga’ng ge e ba motho yo a ipolelago gore ke Mokriste a hloka dika tše?

¹⁰ Ge e ba re okeletša bokwala, tsebo, boitshwaro, kgotlelelo, boineelo go Modimo, lerato la borwarre le lerato tumelong ya rena, gona re tla nagana, ra bolela le go dira ka ditsela tšeo di amogelwago ke Modimo. Ka mo go fapanego, ge e ba motho yo a ipolelago gore ke Mokriste a sa bontšhe dika tše, o foufala moyeng. O ‘ponya mahlo a gagwe gore a se bone seetša’ se se tšwago go Modimo le go lebala gore o hlatswitšwe dibe tša nakong e fetilego. (2 Petro 1:8-10; 2:20-22) Anke re se ke ra palelwa ka tsela yeo gomme ra lahlegelwa ke tumelo dikholofetšong tša Modimo.

11. Ke’ng seo re ka se letelago ka tshwanelo go batlotšwa ba botegago?

¹¹ Bakriste ba tloditšwego ba botegago ba na le tumelo dikholofetšong tša Jehofa gomme ba katanela go kgonthiša go bitšwa ga bona le go kgethwa ga bona. Go sa šetšwe mapheko lege e le afe ditseleng tša bona, re ka letela gore ba bontšhe dika tša Modimo. Ge e le batlotšwa ba botegago ‘ba tlo humišwa ka go bulelwa tsela ya go tsena mmušong wa neng le neng wa Jesu Kriste’ ka go tsošetšwa ga bona bophelong bja moya kua legodimong.—2 Petro 1:11.

12. Re swanetše go kwešiša bjang mantšu a 2 Petro 1:12-15?

¹² Petro o be a lemoga gore o be a le kgaufsi le go hwa, gomme o be a letetše gore mafelelong a amogele tsogo ya bophelo bja legodimong. Eupja ge feela a be a sa phela “mokutwaneng”—e lego mmele wa gagwe e le motho—o ile a leka go aga tumelo ya badumedi-gotee le yena le go ba tutuetša ka go ba gopotša ka dilo tšeo di nyakegago gore ba amogelwe ke Modimo. Ka morago ga go tloga ga gagwe lehung, banababo Petro ba moya le dikgaetšedi tša gagwe tša moya ba be ba ka tiiša tumelo ya bona ka go gopola mantšu a gagwe.—2 Petro 1:12-15.

Tumelo Lentšung la Boporofeta

13. Modimo o ile a nea bjang bohlatse bjo bo matlafatšago tumelo ka go tla ga Kriste?

¹³ Modimo ka noši o ile a nea bohlatse bjo bo matlafatšago tumelo ka go ba ga kgonthe ga go tla ga Jesu “ka matla le ka letaxô le lexolo.” (Mateo 24:30; 2 Petro 1:16-18) Ka ge ba be ba hloka bohlatse, baperisita ba baheitene ba be ba laodiša dikanegelo tša maaka ka medimo ya bona, mola Petro, Jakobo le Johane e bile dihlatse tše bonego ka mahlo tša letago la Kriste ge a fetoga lebopo. (Mateo 17:1-5) Ba ile ba mmona a tagafaditšwe le go kwa modumo wa lentšu la Modimo ka noši le bolela gore Jesu ke Morwa wa Gagwe yo a rategago. Polelo yeo le ponagalo e kgahlišago tšeo di bego di neilwe Kriste ka nako yeo e be e le go mo nea tlhompho le letago. Ka baka la kutollo ye ya Modimo, Petro o ile a bitša lefelo le, leo le swanetšego go ba le be le le mmotong wa Herimone ‘thaba e kgethwa.’—Bapiša le Ekisodo 3:4, 5.

14. Tumelo ya rena e swanetše go kgongwa bjang ke go fetoga lebopo ga Jesu?

¹⁴ Go fetoga lebopo ga Jesu go swanetše go kgoma tumelo ya rena bjang? Petro o itše: “Xomme re na le Lentšu leo la porofetô le le tiilexo ruri; Le dira xabotse xe Le le šetša bo-ka lebônê le le etšaxo mo xo lexo lefsifsi, xore xo bê xo sê xohle, ’me naledi ya mesô e hlabê dipelong tša lena.” (2 Petro 1:19) “Lentšu . . . la porofetô” go bonagala le ile la se akaretše feela diporofeto tša Mangwalo a Sehebere ka Mesia eupja le akareditše le mantšu a Jesu a gore o be a tla tla “ka matla le ka letaxô le lexolo.” Lentšu le ile la ba “le le tiilexo ruri” bjang ka go fetoga lebopo? Tiragalo yeo e tiišitše lentšu la boporofeta ka go tla ka letago ga Kriste matleng a Mmušo.

15. Ke’ng seo se akaretšwago tabeng ya go šetša lentšu la boporofeta?

¹⁵ Gore re tiiše tumelo ya rena, re swanetše go šetša lentšu la boporofeta. Se se akaretša go ithuta lentšu leo, go le ahla-ahla dibokeng tša Bokriste le go diriša keletšo ya lona. (Jakobo 1:22-27) Re swanetše go le dumelela gore e be “lebônê le le etšaxo mo xo lexo lefsifsi,” leo le hlabišetšago dipelo tša rena seetša. (Ba-Efeso 1:18) Ke ka go rialo feela moo le tlago go re hlahla go fihla ge “naledi ya meso,” goba “naledi e phadimaxo ya mesô,” e lego Jesu Kriste, a ikutolla a le letagong. (Kutollo 22:16) Kutollo yeo e tla bolela go fedišwa ga batho ba hlokago tumelo le ditšhegofatšo go bao ba bontšhago tumelo.—2 Ba-Thesalonika 1:6-10.

16. Ke ka baka la’ng re ka ba le tumelo ya gore dikholofetšo ka moka tša boporofeta tše di lego ka Lentšung la Modimo di tla phethagala?

¹⁶ Baporofeta ba Modimo e be e se feela dihlalefi tše di bego di dira dipolelelo-pele tše bohlale, ka gobane Petro o itše: “Se sexolo-thata ké xore Le tsebê xe xo se porofetô e kaxo hlathollwa ka boithatêlô, Xobane xa xo ešo xwa bá xwa tšwêlêla porofetô ka xo ithatêla xa motho, xobane batho ba bakxêthwa ba Modimo ba boletše bà išwa ke Môya o mokxêthwa.” (2 Petro 1:20, 21) Ka mohlala, Dafida o itše: “Môya wa Morêna ó bolêla ka nna.” (2 Samuele 23:1, 2) Paulo o ngwadile gore: “Mangwalô ka moka ké ma-hebetšwa-ke-Modimo.” (2 Timotheo 3:16) Ka ge baporofeta ba Modimo ba be ba budulelwa ke moya wa gagwe, re ka ba le tumelo ya gore dikholofetšo ka moka tšeo di lego ka Lentšung la gagwe di tla phethagala.

Ba be ba E-na le Tumelo Dikholofetšong tša Modimo

17. Ke kholofetšo efe yeo e bego e le motheo wa tumelo ya Abele?

¹⁷ Dikholofetšo tša Jehofa e be e le motheo wa tumelo ya ‘leru le legolo’ la dihlatse tša gagwe tša pele ga Bokriste. (Ba-Hebere 11:1–12:1) Ka mohlala, Abele o be a e-na le tumelo kholofetšong ya Modimo ka “peu” yeo e bego e tla pšhatla “noxa” hlogo. Go be go e-na le bohlatse bja go phethagatšwa ga kotlo ya Modimo go batswadi ba Abele. Ka ntle ga Edene, Adama le lapa la gagwe ba ile ba ja bogobe ka dikudumela tša difahlego tša bona ka gobane mmu o rogilwego o ile wa mediša meetlwa le ngwang. Mo gongwe Abele o ile a lemoga go hlologela ga Efa monna wa gagwe le go bona gore Adama o be a mmuša. O swanetše go ba a ile a bolela ka bohloko bja boimana bja gagwe. Kgoro ya go tsena tšhemong ya Edene e be e dišitšwe ke bakerubi le bogale bja tšhoša bjo bo nago le kgabo ya mollo. (Genesi 3:14-19, 24) Se ka moka se bopile “pontšho e bonagalago” yeo e neilego Abele kgonthišetšo ya gore phološo e be e tla tla ka Peu e holofeditšwego. Ka tumelo, Abele o ile a direla Modimo sehlabelo seo se ilego sa ipontšha e le sa bohlokwa bjo bogolo go feta sa Kaine.—Ba-Hebere 11:1, 4.

18, 19. Aborahama le Sara ba ile ba bontšha tumelo ka ditsela dife?

¹⁸ Bapatriareka Aborahama, Isaka le Jakobo le bona ba be ba e-na le tumelo dikholofetšong tša Jehofa. Aborahama o ile a bontšha tumelo kholofetšong ya Modimo ya gore malapa ka moka a lefase a be a tla šegofatšwa ka yena le gore peu ya gagwe e be e tla newa naga. (Genesi 12:1-9; 15:18-21) Morwa wa gagwe Isaka le motlogolo wa gagwe Jakobo e bile “ba xo tlo ja bohwa byoo ba holofeditšwexo byôna.” Ka tumelo Aborahama ‘o ile a diilela nageng yeo a e holofeditšwego’ gomme a letela “motse wo o tl’o xo thêwa wa tia,” e lego Mmušo wa legodimong wa Modimo wo ka tlase ga wona a bego a tla tsošetšwa bophelong mo lefaseng. (Ba-Hebere 11:8-10) Na o na le tumelo e swanago?

¹⁹ Mosadi wa Aborahama, e lego Sara o be a e-na le nywaga e ka bago e 90 a šetše a fetile nywaga ya go belega ge a bontšha tumelo kholofetšong ya Modimo gomme a fiwa matla “a go ima peu,” (NW) le go belega Isaka. Ka gona, go tloga ka Aborahama wa nywaga e 100, “[yo] e bexo e le wa mmele wo o hwilexo” ge re bolela ka go belega, mafelelong “xo tšwilexo bontši byo kakaxo bya dinaledi tša lexodimo.”—Ba-Hebere 11:11, 12; Genesi 17:15-17; 18:11; 21:1-7.

20. Le ge bapatriareka ba se ba bona phethagatšo e feletšego ya dikholofetšo tšeo Modimo a ba holofeditšego tšona, ke’ng seo ba ilego ba se dira?

²⁰ Bapatriareka ba botegago ba ile ba hwa ba se ba bona phethagatšo e feletšego ya dikholofetšo tšeo Modimo a ba holofeditšego tšona. Lega go le bjalo, “ba di bone [dilo tše di holofeditšwego] di le kxole ba di thabêla, ba ipolêla ba re: Re baeng le ba ba diiletšexo lefaseng.” Meloko e ile ya feta pele ga ge Naga ya Kholofetšo e e-ba bohwa bja bana ba Aborahama. Lega go le bjalo, bapatriareka ba boifago Modimo maphelong a bona ka moka ba ile ba bontšha tumelo dikholofetšong tša Jehofa. Ka ge ba se ba ka ba lahlegelwa ke tumelo, go se go ye kae ba tla tsošetšwa bophelong tikologong ya lefaseng ya “motse” woo Modimo a ba lokišeditšego wona, e lego Mmušo wa Mesia. (Ba-Hebere 11:13-16) Ka tsela e swanago, tumelo e ka re dira gore re dule re botegela Jehofa gaešita lege re sa bone go phethagala ka pela ga dikholofetšo tša gagwe ka moka tše di kgahlišago. Tumelo ya rena e bile e tla re šušumeletša le go kwa Modimo, bjalo ka ge Aborahama a dirile. Ka ge a fetišeditše bohwa bja moya go bana ba gagwe, le rena re ka thuša bana ba rena go bontšha tumelo dikholofetšong tše bohlokwa tša Jehofa.—Ba-Hebere 11:17-21.

Tumelo e Bohlokwa go Bakriste

21. Gore re amogelwe ke Modimo lehono, ke’ng seo se swanetšego go akaretšwa go bontšheng ga rena tumelo?

²¹ Ke therešo gore tumelo e nyaka se se fetago go ba le kholofelo phethagatšong ya dikholofetšo tša Jehofa. Go theoša le histori ka moka ya motho, go bontšha tumelo go Modimo go bile bohlokwa ka ditsela tše di fapa-fapanego ge e ba re tla hwetša kamogelo ya gagwe. Paulo o boletše gore: “Xo kxahla Modimo xa xo kxônexe xe xo se tumêlô. E a batamêlaxo Modimo ó swanetše xo dumêla xore Modimo ó xôna, le xore ba ba Mo nyakaxo ó a ba putsa.” (Ba-Hebere 11:6) Gore motho a amogelwe ke Jehofa lehono, o swanetše go bontšha tumelo go Jesu Kriste le sehlabelong sa topollo seo Modimo a se neilego ka yena. (Ba-Roma 5:8; Ba-Galatia 2:15, 16) Go bjalo ka ge Jesu ka noši a itše: “Xobane Modimo ó ratile lefase [la batho] xakaakaa, a bá a le nea Morwa wa xaxwe e a tswetšwexo à nnoši, xore mang le mang e a mo dumetšexo a se kê a lahlêxa, a bê le bophelô byo bo sa felexo. E a dumêlaxo Morwa, ó na le bophelô byo bo sa felexo. E a sa mo dumelexo, a ka se kê a bá a bo bôna; se se tl’o xo dula sè mo okametše ké boxale bya Modimo.”—Johane 3:16, 36.

22. Mmušo wa Mesia o tla tliša phethagatšo ya kholofetšo efe?

²² Jesu o kgatha tema e bohlokwa phethagatšong ya dikholofetšo tša Modimo ka Mmušo woo Bakriste ba o rapelelago. (Jesaya 9:5, 6; Daniele 7:13, 14; Mateo 6:9, 10) Bjalo ka ge Petro a bontšhitše, go fetoga lebopo go ile gwa kgonthiša lentšu la boporofeta mabapi le go tla ga Jesu a le matleng a Mmušo le letagong. Mmušo wa Mesia o tla tliša phethagatšo ya kholofetšo e nngwe ya Modimo, ka gobane Petro o ngwadile gore: “Se re se letetšexo ka xo kwa dikholofedišô tša xaxwe ké maxodimo a mafsa le lefase le lefsa, moo xo axilexo tokô.” (2 Petro 3:13) Boporofeta bjo bo swanago bo ile bja phethagala ge ba-Juda bao ba bego ba le bothopja Babele ba be ba bušetšwa nageng ya gabo bona ka 537 B.C.E. ka tlase ga mmušo wa Serubabele e le mmušiši le Jošua e le moperisita o mogolo. (Jesaya 65:17) Eupja Petro o ile a šupa nakong e tlago ge “maxodimo a mafsa”—e lego Mmušo wa Mesia wa legodimong—o bego o tla buša “lefase le lefsa,” e lego lekoko la batho ba go loka leo le tlago go phela mo kgokolong ye.—Bapiša le Psalme 96:1.

23. Ke dipotšišo dife tše di lego mabapi le bokwala tšeo re tlago go di ahla-ahla nakong e tlago?

²³ Bjalo ka bahlanka ba botegago ba Jehofa le balatedi ba Morwa wa gagwe yo a rategago Jesu Kriste, re hlologetše lefase le lefsa le le holofeditšwego la Modimo. Re a tseba gore le kgaufsi, gomme re na le tumelo ya gore dikholofetšo ka moka tše bohlokwa tša Jehofa di tla phethagatšwa. Gore re sepele ka tsela e amogelegago pele ga Modimo wa rena, re swanetše go matlafatša tumelo ya rena ka go okeletša go yona bokwala, tsebo, boitshwaro, kgotlelelo, boineelo go Modimo, lerato la borwarre le lerato.a Tabeng ye, go ka botšišwa gore, re ka bontšha bokwala bjang? Le gona go ba ga rena le bokwala e tla ba mo go holago go rena le go banababo rena bjang, kudu-kudu bagwera ba rena ba Bakriste, bao ba arabetšego dikholofetšong tša Modimo ka go bontšha tumelo?

[Mongwalo wa tlase]

Dikarabo tša Gago ke Dife?

◻ “Tumelo” e ka hlaloswa bjang?

◻ Go ya ka 2 Petro 1:5-7, ke dika dife tšeo di swanetšego go okeletšwa tumelong ya rena?

◻ Ke mafelelo afe ao go fetoga lebopo ga Jesu go bago le ona tumelong ya rena?

◻ Ke mehlala efe ya tumelo yeo e bontšhitšwego ke Abele, Aborahama, Sara le ba bangwe ba mehleng ya pele?

[Seswantšho go letlakala 15]

Na o tseba kamoo go fetoga lebopo ga Jesu go ka kgomago tumelo ya motho?