Jehofa—Tatago Rena wa Kwelobohloko e Lerato
“Jehofa ke yo lerato kudu maikwelong a borutho le wa kwelobohloko.”—JAKOBO 5:11, mongwalo wa ka tlase wa NW.
1. Ke ka baka la’ng babotlana ba kgahlišwa ke Jehofa Modimo?
LEGOHLE ke le legolo kudu moo baithuta-dinaledi ba sa kgonego go bala gaešita le melalatladi ya lona ya dinaledi ka moka. Molalatladi wa rena wa dinaledi wa Milky Way, ke o mogolo kudu moo motho a sa kgonego gaešita le go bala dinaledi tša wona ka moka. Dinaledi tše dingwe tše di swanago le Antares, ke tše dikgolo le tše di tagilego kudu ka makga a dikete go feta letšatši la rena. Mmopi yo Mogolo wa dinaledi ka moka legohleng e swanetše go ba e le yo matla gakaakang! Ka kgonthe, ke ‘yo a ntšhago madira a tšona ka palo ya tšona, a di bitša ka maina a tšona kamokana ga tšona.’ (Jesaya 40:26, PK) Lega go le bjalo, yena Modimo yo yo a boifišago gape ke “yo lerato kudu maikwelong a borutho le wa kwelobohloko.” Tsebo e bjalo ke yeo e lapološago gakaakang go bahlanka ba ikokobeditšego ba Jehofa, kudu-kudu go bao ba wetšwego ke tlaišego, bolwetši, kgateletšo goba mathata a mangwe!
2. Maikwelo a lerato gantši a lebelelwa bjang ke batho ba lefase le?
2 Ba bantši ba lebelela maikwelo a boleta a bjalo ka “pelo-nôlô le kxauxêlô” tša Kriste e le mafokodi. (Ba-Filipi 2:1) Ka go tutuetšwa ke filosofi ya tlhagelelo, ba kgothaletša batho go iketiša pele gaešita lege e ba go bolela go kweša maikwelo a ba bangwe bohloko. Bontši bja dikgwari tšeo di ekišwago go tša boithabišo le dipapading ke banna bao ba sa edišego megokgo goba go bontšha maikwelo a borutho a lerato. Babuši ba bangwe ba dipolitiki ba dira ka mo go swanago. Seneca, ra-difilosofi wa mo-Stoic yo a ilego a ruta mmušiši yo sehlogo Nero, o ile a gatelela gore “lešoko ke bofokodi.” Cyclopædia ya M’Clintock le Strong e re: “Ditutuetšo tša bo-Stoic . . . di tšwela pele go šoma menaganong ya batho gaešita le mehleng yeno.”
3. Jehofa o ile a itlhalosa bjang go Moše?
3 Ka mo go fapanego, semelo sa Mmopi wa batho ke se se ruthetšago pelo. O ile a itlhalosa go Moše ka mantšu a: “Morêna, Morêna, Modimo yo mabobo le kxauxêlô [yo a tletšego kgaugelo, NW], wa xo se fêlê pelo, wa botho byo boxolo le therešô. . . . Wa xo lebalêla batho bokxôpô le dikaroxô le dibê; fêla, a se kê a lesa xo ôtla mosenyi.” (Ekisodo 34:6, 7) Ka kgonthe, Jehofa o ile a feleletša tlhaloso ye ya gagwe ka go gatelela toka ya gagwe. A ka se ke a lesa badira-dibe ba ka boomo ba sa hwetše kotlo e swanetšego. Lega go le bjalo, sa pele-pele o itlhalosa e le Modimo yo a gaugelago, “yo a tletšego kgaugelo.”
4. Tlhaloso e ruthetšago pelo ya lentšu la Sehebere leo gantši le fetolelwago e le “kgaugelo” ke efe?
4 Ka dinako tše dingwe lentšu “kgaugelo” go naganwa ka lona feela e le leo le sa kgomego maikwelo, e le kgopolo ya kahlolo ya go lesa go diragatša kotlo. Lega go le bjalo, go bapiša diphetolelo tša Beibele go tšweletša tlhaloso e humilego ya lehlaodi la Sehebere leo le tšwago go lediri ra·chamʹ. Go ya ka dirutegi tše dingwe, tlhaloso ya lona ya mathomo ke “go ba bonolo.” Puku ya Synonyms of the Old Testament e hlalosa gore: “Racham e bontšha maikwelo a tseneletšego le a lerato a kwelobohloko, a bjalo ka ao a tsošwago ke go bona bofokodi goba go tlaišwa ga bao re ba ratago goba ba nyakago thušo ya rena.” Ditlhaloso tše dingwe tše di ruthetšago pelo tša seka se se se rategago di ka hwetšwa ka go Insight on the Scriptures, Bolumo 2, matlakala 375-9.
5. Kgaugelo e bonagatše bjang Molaong wa Moše?
5 Kwelobohloko e lerato ya Modimo e bonagala gabotse Molaong wo a ilego a o nea setšhaba sa Isiraele. Ba madimabe ba bjalo ka bahlologadi, ditšhiwana le badiidi ba be ba swanetše go swarwa ka kwelobohloko. (Ekisodo 22:21-26; Lefitiko 19:9, 10; Doiteronomio 15:7-11) Ka moka go akaretša le bahlanka le diphoofolo, ba be ba swanetše go holwa ke Sabatha sa beke le beke sa go khutša. (Ekisodo 20:10) Go feta moo, Modimo o ile a šetša batho bao ba bego ba swara babotlana ka lerato. Diema 19:17 e re: “Thlalla-badiidi ó adima Morêna; ’me Yêna ó tlo mmušetša tše a di neilexo bála.”
Magomo a Kwelobohloko ya Modimo
6. Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a romela baporofeta le batseta go batho ba gagwe?
6 Ba-Isiraele ba ile ba hlatsela leina la Modimo le go le rapela tempeleng kua Jerusalema, yeo e bego e le “ngwako wa leina la Jehofa.” (2 Koronika 2:4, NW; 2Kor 6:33) Lega go le bjalo, ge nako e dutše e e-ya ba ile ba kgotlelela boitshwaro bjo bo gobogilego, borapedi bja medimo ya diswantšho le polao, gomme ba tliša kgobošo e kgolo leineng la Jehofa. Ka go dumelelana le semelo sa gagwe sa kwelobohloko, Modimo o ile a leka ka mo go sa felego pelo go lokiša boemo bjo bjo bobe ka ntle le go tliša tlalelo godimo ga setšhaba ka moka. O ile “a fêla a iša Lentšu xo bôná ka batseta ba xaxwe, a fêla a boeletša, ka xobane à kwêla sethšaba sa xaxwe bohloko, à rata moaxô wa xaxwe. Bôná xomme, ba dira bahlanka ba Modimo sekwêrô, ba nyatša se ba se boletšexo, ba fôtla baporofeta ba xaxwe; kxalefô ya Morêna ya ba ya xolêla sethšaba sa xaxwe, xwa hlôkwa moreku.”—2 Koronika 36:15, 16.
7. Ge kwelobohloko ya Jehofa e fihlile tekanyong ya yona e phagamego, mmušo wa Juda o ile wa diragalelwa ke’ng?
7 Gaešita lege Jehofa e le yo a kwelago bohloko e bile e le yo a diegago go galefa, ge go nyakega o bonagatša bogale bjo bo lokilego. Morago kua, kwelobohloko ya Modimo e ile ya fihla tekanyong ya yona e phagamego. Re bala ka se ilego sa direga: “A [Jehofa] lesa kxoši ya Ba-Kaladea ya ba tšwêla dirá, ya bolaya masoxana a bôná ka lerumô mo Ngwakong wa sekxêthwa sa bôná, ya se kê ya feta masoxana le basetsana le bakxekolo le bakxalabyê; bohle Morêna ó ba xafetše diatleng tša yôna.” (2 Koronika 36:17) Ka go rialo Jerusalema le tempele ya yona di ile tša senywa gomme setšhaba sa išwa bothopja kua Babele.
Kwelobohloko Bakeng sa Leina la Gagwe
8, 9. (a) Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a tsebatša gore o tla ba le kwelobohloko bakeng sa leina la gagwe? (b) Manaba a Jehofa a ile a tswalelwa bjang melomo?
8 Ditšhaba tše di dikologilego di ile tša thabela tlalelo ye. Ka tsela ya go kwera, di ile tša re: “Ké sôna sethšaba sa Morêna sé; ba khuduxile naxeng ya xaxwe.” A kgomilwe ke kgobošo ye, Jehofa o ile a tsebatša gore: “Nna ka nyama ka ’baka la leina la-ka le lekxêthwa, . . . ke tla le dira le lekxêthwa, . . . ba-ntlê ba tsebê xe Morêna è le Nna.”—Hesekiele 36:20-23.
9 Ka morago ga ge setšhaba sa gagwe se bile bothopja ka nywaga e 70, Jehofa Modimo yo a nago le kwelobohloko o ile a ba lokolla gomme a ba dumelela go boa le go tsošološa tempele kua Jerusalema. Se se ile sa tswalela ditšhaba tše di ba dikologilego melomo, e lego tšeo di ilego tša lebelela ka go makala. (Hesekiele 36:35, 36) Lega go le bjalo, setšhaba sa Isiraele ka mo go nyamišago se ile sa boela sa wela mekgweng e mebe. Nehemia mo-Juda yo a botegago o ile a thuša go lokiša boemo. Thapelong ya phatlalatša, o ile a boeletša ditirišano tša kwelobohloko ya Modimo le setšhaba, a re:
10. Nehemia o ile a gatelela bjang kwelobohloko ya Jehofa?
10 “Ya re xe ba patexile ba hlaboša mantšu ba Xo bitša; Wa ba kwa Ò le xodimong; ’me ka mabobo a maxolo Wa ba nea banamodi, ba ba namola diatleng tša batlaiši bao. Xomme ya re xe ba khutšišitšwe, ba buša ba Xo senyetša; ’me Wa ba lahlêla matsoxong a manaba a bôná. Ya na ya re xe ba sokoloxa bà hlaboša mantšu bà Xo bitša, Wa ba kwa Ò le xodimong, Wa ba hlakodiša ka mabobo a maxolo ka mabaka a mantši. . . . Wêna Wa fetša mengwaxa e mentši Ò sa ba felele pelo.”—Nehemia 9:26-30; bona gape le Jesaya 63:9, 10.
11. Ke phapano efe yeo e lego gona magareng ga Jehofa le medimo ya batho?
11 Mafelelong, ka morago ga go gana o šoro Morwa-moratwa wa Modimo, setšhaba sa ba-Juda se ile sa lahlegelwa ke boemo bja sona bja tokelo ka mo go sa felego. Lerato le botegago la Modimo go bona le ile la fetša nywaga ya ka godimo ga e 1 500. Ke bohlatse bjo bo sa felego therešong ya gore Jehofa ka kgonthe ke Modimo wa kgaugelo. A go fapana mo gogolo gakaakang le medimo e šoro le medimogatšana yeo e hlokago maikwelo yeo e ilego ya hlangwa ke batho ba babe!—Bona letlakala 8.
Pontšho e Kgolo-kgolo ya Kwelobohloko
12. Pontšho e kgolo kudu ya kwelobohloko ya Modimo e bile efe?
12 Pontšho e kgolo-kgolo ya kwelobohloko ya Modimo e bile go romela ga gagwe Morwa-moratwa wa gagwe lefaseng. Ka kgonthe, bophelo bja Jesu bja potego bo tlišitše lethabo le legolo go Jehofa, bja mo nea karabo e feletšego bakeng sa ditatofatšo tša maaka tša Diabolo. (Diema 27:11) Lega go le bjalo, ka nako e swanago go swanelwa ke go lebelela Morwa-moratwa wa gagwe a tlaišwa ke lehu le sehlogo le le kokobetšago ruri go ile gwa kweša Jehofa bohloko bjo bogolo kudu go feta bjoo motswadi lege e le ofe wa motho a kilego a swanelwa ke go bo kgotlelela. E be e le sehlabelo se lerato kudu seo se bulago tsela bakeng sa phološo ya batho. (Johane 3:16) Bjalo ka ge Sakaria tatago Johane Mokolobetši a ile a bolela e sa le pele, go ile gwa godiša “pelo-thšôkwa ya Modimo wa rena.”—Luka 1:77, 78.
13. Ke ka tsela efe e bohlokwa yeo ka yona Jesu a bonagaditšego semelo sa Tatagwe?
13 Go romelwa ga Morwa wa Modimo lefaseng gape go neile batho pono e botse kudu ya semelo sa Jehofa. Go bjalo bjang? Ka gore Jesu o bonagaditše ka mo go phethagetšego semelo sa Tatagwe, kudu-kudu ka tsela ya kwelobohloko e lerato yeo a ilego a swara babotlana ka yona! (Johane 1:14; 14:9) Tabeng ye, bangwadi ba bararo ba Diebangedi, e lego Mateo, Mareka le Luka ba diriša lediri la Segerika, splag·khniʹzo·mai, leo le tšwago lentšung la Segerika bakeng sa “mala.” Moithuti wa Beibele William Barclay o hlalosa gore: “Go tšwa tlhamegong ya lona go ka bonwa gore le hlalosa e sego lešoko le le tlwaetšwego goba kwelobohloko, eupja maikwelo ao a tutuetšago motho go tsenelela ka gare-gare ga gagwe. Ke lentšu le matla kudu ka Segerika bakeng sa maikwelo a kwelobohloko.” Le fetoletšwe ka mo go fapanego e le ‘kwelobohloko’ goba ‘šokela.’—Mareka 6:34; 8:2.
Ge Jesu a be a Kwela Bohloko
14, 15. Motseng wa Galilea, Jesu o tutuetšwa bjang ke kwelobohloko gomme seo se swantšhetša eng?
14 Lefelo ke motse wa Galilea. Monna ‘yo a tletšego lephera’ o batamela Jesu ka ntle le go nea temošo ye e tlwaetšwego. (Luka 5:12) Na Jesu o mo kgalemela ka bogale ka ge a se a goeletša ka gore: “Dithšila! Dithšila!” bjalo ka ge go nyakwa ke Molao wa Modimo? (Lefitiko 13:45) Aowa. Go e na le moo, Jesu o theetša kgopelo ya tlalelo ya monna ge a re: “Morêna, xe O ka rata, O ka kxôna xo mphodiša!” ‘Ka go mo kwela bohloko’ Jesu o a obelela gomme o kgwatha molephera, o re: “Ke rata fao; fôla!” Bophelo bjo bobotse bja monna bo tsošološega ka bjako. Ka go rialo Jesu ga a bontšhe feela matla a gagwe a mohlolo ao a a neilwego ke Modimo, eupja o bontšha gape le maikwelo a lerato ao a mo tutuetšago go diriša matla a bjalo.—Mareka 1:40-42.
15 Na Jesu o swanetše go batamelwa pele ga ge a ka bontšha maikwelo a kwelobohloko? Aowa. Nakong e nngwe ka morago, o kopana le molokoloko wa poloko wo o tšwago motseng wa Naine. Ga go pelaelo gore Jesu o bone dipoloko tše dintši pele, eupja ye ke ye e nyamišago ka mo go kgethegilego. Mohu ke morwa a nnoši wa mohlologadi. “A mo kwêla bohloko,” Jesu o a mmatamela gomme o re: “Se llê!” Ke moka o dira mohlolo wo o kgethegilego wa go tsošetša morwa wa mohlologadi bophelong.—Luka 7:11-15.
16. Ke ka baka la’ng Jesu a šokelwa lešaba le legolo leo le mo latelago?
16 Thuto ye e kwagalago yeo go ithutilwego yona go tšwa ditiragalong tše di lego ka mo godimo ke gore ge Jesu “a kwela bohloko,” o dira selo se sengwe se tsepamego gore a thuše. Tiragalong e nngwe ka morago, Jesu o bona mašaba a magolo ao a tšwelago pele go mo latela. Mateo o bega gore “a ba šôkêlwa; ka xobane ba be ba lapile, bà lahlexile wa dinku tše di se naxo modiši.” (Mateo 9:36) Bafarisei ga ba dire selo go kgotsofatša tlala ya moya ya batho feela. Go e na le moo, ba imetša baikokobetši ka melao e mentši ye e sa nyakegego. (Mateo 12:1, 2; 15:1-9; 23:4, 23) Pono ya bona ka batho feela e ile ya utollwa ge ba be ba bolela ka bao ba theeditšego Jesu gore: “Ké sethšaba sé sa xo se tsebe Molaô; sôna ke dihlôbôxwa.”—Johane 7:49.
17. Lešoko la Jesu bakeng sa mašaba le mo tutuetša bjang, gomme ke tlhahlo efe ye e nago le mafelelo a nabilego yeo a e neago moo?
17 Ka mo go fapanego, Jesu o tutuetšwa ka mo go tseneletšego ke tlalelo ya moya ya mašaba. Eupja go na le batho ba bantši kudu ba ba thabelago gore a ka ba nea tlhokomelo ya motho ka noši. Ka gona o botša barutiwa ba gagwe gore ba rapelele badiri ba oketšegilego. (Mateo 9:35-38) Ka go dumelelana le dithapelo tše bjalo, Jesu o romela baapostola ba gagwe ka molaetša o rego: “Mmušô wa maxodimo o batametše.” Ditaelo tšeo di neilwego lebakeng leo di šomile bjalo ka tlhahlo e holago go Bakriste go ba go fihlela le mehleng yeno. Ka ntle le pelaelo, maikwelo a Jesu a kwelobohloko a mo tutueletša go kgotsofatša tlala ya moya ya batho.—Mateo 10:5-7.
18. Jesu o itshwara bjang ge mašaba a šwahlela go ba ga gagwe thopeng, gomme ke thuto efe yeo re ithutago yona go se?
18 Lebakeng le lengwe, Jesu gape o ikwa a kgomegile ka dinyakwa tša moya tša mašaba. Mo nakong ye, yena le baapostola ba gagwe ba lapile ka morago ga leeto la go swarega ka boboledi gomme ba tsoma lefelo la go khutša. Eupja go se go ye kae batho ba a ba hwetša. Go e-na le gore Jesu a galefišwe ke go šwahlela mo ba le lefelong la bona la ka thopeng, Mareka o bega gore o ile a “ba šôkêlwa.” Lebaka bakeng sa maikwelo a tseneletšego a Jesu e be e le lefe? “Ba be ba le byalo ka dinku tše di se naxo modiši.” Gape, Jesu o ile a dira ka go dumelelana le maikwelo a gagwe gomme a thoma go ruta mašaba “tša mmušô wa Modimo.” Ee, o be a kgomilwe ka mo go tseneletšego kudu ke tlala ya bona ya moya moo a ilego a gafa go khutša mo go bego go nyakega gore a ba rute.—Mareka 6:34; Luka 9:11.
19. Go kgongwa ga Jesu ke mašaba go fetela bjang gaešita le ka kua ga dinyakwa tša ona tša moya?
19 Gaešita lege kudu-kudu a be a kgomegile ka dinyakwa tša batho tša moya, Jesu le ka mohla ga se a ka a hlokomologa dinyakwa tša bona tša motheo tša nama. Lebakeng lona leo, o ile a ba a “fodiša ba ba tletšexo xo fodišwa.” (Luka 9:11) Lebakeng la ka morago, mašaba a be a bile le yena ka nako e telele gomme a be a le kgole le gae. Ka go lemoga dinyakwa tša bona tša nama, Jesu o ile a botša barutiwa ba gagwe gore: “Batho bá ke ba kwêla bohloko xobane e šetše e le matšatši a mararo, bà e-hlwa le Nna bà se na se ba se llexo. Xomme xa ke rate xo ba laêla bà sa na le tlala, ba se tlo lapa tseleng.” (Mateo 15:32) Jesu bjale o dira se sengwe sa go thibela bothata bjo bo ka tšwelelago. O fepa ka mohlolo dikete-kete tša banna, basadi le bana ka dijo tšeo di tšweleditšwego dinkgweng tše šupago le dihlaping tše sego kae tše dinyenyane.
20. Ke’ng seo re ithutago sona go tšwa mohlaleng wa mafelelo wo o begilwego wa go tutuetšwa ga Jesu ke lešoko?
20 Tiragalo ya mafelelo ye e begilwego ya go tutuetšwa ga Jesu ke lešoko, ke ya leetong la gagwe la mafelelo la go ya Jerusalema. Mašaba a magolo a sepela le yena go yo bina Paseka. Ge ba le tseleng kgaufsi le Jeriko, bakgopedi ba babedi ba difofu ba tšwela pele go goeletša ka gore: “Re xauxêlê, Morêna . . . !” Mašaba a leka go ba homotša, eupja Jesu o a ba bitša gomme o ba botšiša seo ba nyakago gore a se dire. Ba a kgopela ba re: “Morêna, a mahlô a rena a budollwê!” “Ka go ba šokelwa,” o kgwatha mahlo a bona gomme ba boela ba bona. (Mateo 20:29-34) A thuto e bohlokwa gakaakang yeo re ithutago yona go se! Jesu o kgaufsi le go tsena bekeng ya mafelelo ya bodiredi bja gagwe bja lefaseng. Go na le modiro o montši wo a swanetšego go o phetha pele a e-hwa lehu le sehlogo diatleng tša baemedi ba Sathane. Lega go le bjalo, ga a dumelele kgateletšo ya nako ye e thata e pipetša maikwelo a gagwe a lerato a kwelobohloko bakeng sa dinyakwa tše dinyenyane tše bohlokwa tša batho.
Diswantšho Tšeo di Hlalosago Kwelobohloko
21. Ke’ng seo se swantšhetšwago ke go phumola ga morena molato o mogolo wa mohlanka wa gagwe?
21 Lediri la Segerika splag·khniʹzo·mai, leo le dirišitšwego dipegong tše tša bophelo bja Jesu gape le dirišitšwe go tše tharo tša diswantšho tša Jesu. Kanegelong e nngwe mohlanka o kgopela gore a newe nako bakeng sa go lefelela molato o mogolo. Mong wa gagwe ka go “mo xauxêla,” o phumola molato. Se se swantšhetša gore Jehofa Modimo o bontšhitše kwelobohloko e kgolo ka go phumola molato o mogolo wa sebe sa Mokriste yo mongwe le yo mongwe yo a bontšhago tumelo sehlabelong sa topollo sa Jesu.—Mateo 18:27; 20:28.
22. Seswantšho sa morwa wa lehlaswa se swantšhetša’ng?
22 Gape go na le kanegelo ya morwa wa lehlaswa. Gopola seo se diregago ge morwa yo a arogilego tseleng a boela gae. “Ya re à sa le kxolê, tat’axwe a mmôna, a mo kwêla bohloko; a kxanyêla a mo xokarêla, a mo atla.” (Luka 15:20) Se se bontšha gore ge Mokriste yo a fapogago tseleng a bontšha boitsholo bja kgonthe, Jehofa o tla mo šokelwa gomme a mo amogela ka lerato. Ka baka leo, ka diswantšho tše tše pedi Jesu o bontšha gore Tatago rena, Jehofa “ke yo lerato kudu maikwelong a borutho le wa kwelobohloko.”—Jakobo 5:11, mongwalo wa ka tlase wa NW.
23. Ke thuto efe yeo re ithutago yona seswantšhong sa Jesu sa Mosamaria yo botho?
23 Tirišo ya boraro ya seswantšhetšo ya splag·khniʹzo·mai e mabapi le Mosamaria wa kgaugelo yo a ilego ‘a ba le kgaugelo’ ge a bona tlalelo ya mo-Juda yo a bego a hlakotšwe gomme a tlogelwa a idibetše. (Luka 10:33) Ka go dira ka go dumelelana le maikwelo a, Mosamaria o ile a dira sohle seo se lego matleng a gagwe go thuša motho yo a sa mo tsebego. Se se bontšha gore Jehofa le Jesu ba letetše gore Bakriste ba therešo ba latele mohlala wa bona tabeng ya go bontšha lerato le kwelobohloko. Tše dingwe tša ditsela tšeo ka tšona re ka dirago se di tla ahla-ahlwa sehlogong se se latelago.
Dipotšišo tša Tlhahlobo
◻ Ke’ng seo se bolelwago ke go ba yo a gaugelago?
◻ Jehofa o ile a bontšha bjang kwelobohloko bakeng sa leina la gagwe?
◻ Pontšho e kgolo kudu ya kwelobohloko ke efe?
◻ Ke ka tsela efe e kgethegilego yeo ka yona Jesu a bonagatšago semelo sa Tatagwe?
◻ Re ithuta’ng ditirong tša Jesu tša kwelobohloko le diswantšhong tša gagwe?
[Lepokisi go letlakala 12, 13]
LENTŠU LE LE KWAGALAGO BAKENG SA “TLHOKOMELO E LERATO”
MOPOROFETA Jeremia o ile a lla a re: “Joo, mala a-ka! Mala a-ka, joo!” Na o be a belaela ka bolwetši bja mala ka baka la se sengwe se sebe seo a bego a se lle? Aowa. Jeremia o be a diriša tshwantšhišo ya Sehebere ya go hlalosa go kgomega ga gagwe ka mo go tseneletšego ka tlalelo yeo e tlelago mmušo wa Juda.—Jeremia 4:19.
Ka ge Jehofa Modimo a e-na le maikwelo a tseneletšego, lentšu la Sehebere bakeng sa “mala” (me·ʽimʹ), gape le dirišetšwa go hlalosa maikwelo a gagwe a lerato. Ka mohlala, nywaga e masome-some pele ga mehla ya Jeremia, mmušo wa meloko e lesome ya Isiraele o ile wa išwa bothopja ke kgoši ya Asiria. Jehofa o ile a dumelela se bjalo ka kotlo bakeng sa go se botege ga bona. Eupja na Modimo o ile a ba lebala kua bothopja? Aowa. O be a sa dutše a kgomagane ka mo go tseneletšego le bona bjalo ka karolo ya batho ba kgwerano ya gagwe. A ba bitša ka leina la setšhaba se se tumilego sa Efuraimi, Jehofa o ile a botšiša gore: “A ga ke re Efuraimi ke morwa wa-ka e a rategago, ke ngwana e a nthabišago? gobane ka mehla ga ke mmolela ke a mo gopola. Ka baka leo mala a-ka a duma ka baka la gagwe, ruri, ke tlo mo šokelwa.”—Jeremia 31:20, PK.
Ka go bolela gore “mala a-ka a duma,” Jehofa o dirišitše seka-polelo go hlalosa maikwelo a gagwe a tseneletšego a lerato ka batho ba gagwe ba išitšwego bothopja. Tlhalosong ya gagwe ya temana ye Jer 31:20, seithuti sa Beibele sa lekgolong la bo-19 la nywaga E. Henderson se ngwadile gore: “Ga go seo se ka phalago pontšho ye e kgomago ya maikwelo a lerato a motswadi go lehlaswa leo le boago, yeo mo a emelwago ke Jehofa. . . . Gaešita lege a ile a bolela malebana le [ba-Efuraimi ba go rapela medimo ya diswantšho] gomme a ba otla . . . , le ka mohla ga se a ka a ba lebala, eupja ka mo go fapanego o ile a thabišwa ke tetelo ya go tielela ga bona mafelelong.”
Lentšu la Segerika bakeng sa “mala” le dirišitšwe ka tsela e swanago Mangwalong a Bakriste a Segerika. Ge le sa dirišwe ka go lebanya, bjalo ka go Ditiro 1:18, le šupa go maikwelo a lerato goba a kwelobohloko. (Filemone 12) Lentšu le ka dinako tše dingwe le gokagane le lentšu la Segerika leo le bolelago “botse” goba “go loka.” Baapostola Paulo le Petro ba diriša tlhaloso e gokagantšwego ge ba kgothatša Bakriste gore ba be “bonôlô, le xo xauxêlana,” ka go lebanya e lego “go sekamela gabotse lešokong.” (Ba-Efeso 4:32; 1 Petro 3:8) Lentšu la Segerika bakeng sa “mala” gape le ka gokaganywa le lentšu la Segerika pol·yʹ. Ge e le gabotse kgokagano ye ka go lebanya e bolela “go ba le mala a mantši.” Polelwana ye ye e dirišwago ka sewelo kudu ya Segerika e dirišitšwe gatee feela ka Beibeleng gomme e šupa go Jehofa Modimo. New World Translation e e fetolela ka tsela ye: “Jehofa ke yo lerato kudu maikwelong.”—Jakobo 5:11.
Re swanetše go leboga gakaakang gore yo matla kudu legohleng, Jehofa Modimo, ke yo a fapanego kudu le medimo e sehlogo yeo e hlamilwego ke batho ba se nago kwelobohloko! Ka go ekiša Modimo wa bona “wa kwelobohloko e lerato,” (NW) Bakriste ba therešo ba tutueletšega go dira ka mo go swanago ditirišanong tša bona magareng ga bona.—Ba-Efeso 5:1.
[Seswantšho go letlakala 10]
Ge kwelobohloko ya Modimo e fihlile tekanyong ya yona e phagamego, Jehofa o ile a dumelela ba-Babele go fenya batho ba gagwe ba ba arogilego tseleng
[Seswantšho go letlakala 11]
Go lebelela Morwa-moratwa wa gagwe a e-hwa go swanetše go ba go ile gwa kweša Jehofa Modimo bohloko bjo bogolo kudu go feta bjo motho lege e le ofe a kilego a swanelwa ke go bo kgotlelela
[Seswantšho go letlakala 15]
Jesu o bonagaditše ka mo go phethagetšego semelo sa Tatagwe sa kwelobohloko