Go Phelela Boineelo bja Rena “Letšatši le Letšatši”
“A ba botša bohle a re: Xe motho a rata xo nthšala moraxo, a ikxafê, a rwalê sefapanô sa xaxwe ka mehla [“letšatši le letšatši,” NW] ’me a ntatêlê.”—LUKA 9:23.
1. Tsela e nngwe ya go ela katlego ya rena bjalo ka Bakriste ke efe?
“NA RE be re le batho ba boineelo?” Karabo ya potšišo ye go ya ka John F. Kennedy, Mopresidente wa bo-35 wa United States, ke lebaka leo le elago katlego ya bao ba lego maemong a boikarabelo go tša mmušo. Potšišo ye e ka dira ka matla a magolo e le teko ya katlego ya rena bjalo ka badiredi ba Bakriste.
2. Pukuntšu e hlalosa bjang lentšu “boineelo”?
2 Ka gona, boineelo ke’ng? Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary e bo hlalosa e le “tiro goba tirelo ya go ineela go mo-ba-gona yo e lego Modimo goba bakeng sa go dirišetšwa kgethego,” “go neela goba go beela ka thoko bakeng sa morero o itšego,” “boineelo bja boikgafo.” John F. Kennedy go bonala a be a diriša lentšu leo bakeng sa go bolela “boineelo bja boikgafo.” Go Mokriste, boineelo bo bolela se se fetago seo.
3. Boineelo bja Bokriste ke’ng?
3 Jesu Kriste o ile a botša balatedi ba gagwe gore: “Xe motho a rata xo nthšala moraxo, a ikxafê, a rwalê sefapanô sa xaxwe, ’me a ntatêlê.” (Mateo 16:24) Go ba yo a beetšwego ka thoko bakeng sa go dirišwa ke Modimo ga go akaretše feela go dira tiro ya borapedi ka Sontaga goba ge o etetše lefelo le itšego la borapedi. Go akaretša bophelo ka moka bja motho. Go ba Mokriste go bolela go itatola goba go ikgana ge o hlankela Modimo yo Jesu Kriste a ilego a mo hlankela, Jehofa. Go oketša moo, Mokriste o rwala ‘kota ya gagwe ya tlhokofatšo’ ka go kgotlelela ka tlase ga tlaišo le ge e le efe yeo e ka bakelwago ke go ba molatedi wa Kriste.
Mohlala o Phethagetšego
4. Kolobetšo ya Jesu e be e emela eng?
4 Ge a be a le lefaseng, Jesu o ile a bontšha seo go ineela ga motho go Jehofa go se akaretšago. Mantšu a gagwe e bile a gore: “Xa O kxahlwe ke didimo le dibexô; se o nthakxetšexo sôna ké mmele.” Ke moka o ile a oketša ka gore: “Ké Nna é, ke a tla, Modimo; ke dira tše di Xo kxahlaxo; matlakaleng a puku xo ngwadilwe tše di ntebanexo.” (Ba-Hebere 10:5-7) Bjalo ka setho sa setšhaba se se ineetšego, o be a ineetše go Jehofa ge a belegwa. Lega go le bjalo, ge a thoma bodiredi bja gagwe bja lefaseng, o ile a itšweletša bakeng sa kolobetšo e le pontšho ya go itliša ga gagwe gore a dire thato ya Jehofa, yeo go yena e bego e tla akaretša go gafa bophelo bja gagwe e le sehlabelo sa topollo. Ka go rialo o ile a beela Bakriste mohlala bakeng sa go dira selo le ge e le sefe seo Jehofa a se ratago.
5. Jesu o ile a bontšha bjang pono e beago mohlala ka dilo tše di bonagalago?
5 Ka morago ga kolobetšo ya gagwe, Jesu o ile a latela tsela ya bophelo yeo mafelelong e ilego ya lebiša lehung la sehlabelo. O be a se na kgahlego ya go dira tšhelete goba go phela bophelo bja boiketlo. Go e na le moo, bophelo bja gagwe bo be bo dikologa bodireding bja gagwe. O ile a lemoša barutiwa ba gagwe gore ‘ba tšwele pele ba tsoma mmušo pele le go loka ga gagwe,’ gomme yena ka boyena o ile a phelela mantšu a. (Mateo 6:33, NW) Ee, ka nako e nngwe o kile a re: “Diphukubyê di na le melete le dinonyana tša sebakeng di na le dihlaxá; xe e le Morwa-motho xa a na mo a kaxo samiša hlôxô.” (Mateo 8:20) A ka be a ile a fetola dithuto tša gagwe e le gore a hwetše tšhelete go tšwa go balatedi ba gagwe ka kgapeletšo. Ka ge e be e le mmetli a ka be a ile a tlogela go ya bodireding gore a betle fenitšhara e botse bakeng sa go e rekiša, e le gore a be le tšhelete e oketšegilego ya silifera. Eupša ga se a ka a diriša bokgoni bja gagwe bakeng sa go tsoma katlego ya dilo tše di bonagalago. Bjalo ka bahlanka ba ineetšego ba Modimo, na re ekiša Jesu ka go ba le pono e nepagetšego ka dilo tše di bonagalago?—Mateo 6:24-34.
6. Re ka ekiša Jesu bjang ka go ba bahlanka ba ikgafago, ba ineetšego ba Modimo?
6 Ka go etiša bodiredi bja gagwe go Modimo pele, Jesu ga se a ka a tsoma dikgahlego tša gagwe ka noši. Bophelo bja gagwe bja nakong ya nywaga e meraro le seripa ya bodiredi bja gagwe bja phatlalatša e be e le bja boikgafo. Lebakeng le lengwe ka morago ga letšatši la leema-ema, ka ntle le go tšea nako ya go ja, Jesu o be a ikemišeditše go ruta batho bao ba bego “ba le byalo ka dinku tše di se naxo modiši.” (Mateo 9:36; Mareka 6:31-34) Gaešita le ge a be “a lapile ka leêtô,” o ile a gata mogato wa pele ka go bolela le mosadi wa Mosamaria yo a ilego a tla sedibeng sa Jakobo kua Sikara. (Johane 4:6, 7, 13-15) Ka mehla o be a bea katlego ya ba bangwe pele ga ya gagwe. (Johane 11:5-15) Re ka ekiša Jesu ka go gafa dikgahlego tša rena kudu e le gore re hlankele Modimo le ba bangwe. (Johane 6:38) Ka go nagana ka tsela yeo ka yona re ka kgahlišago Modimo e le ruri go e na le go fo dira bonyenyane bjo bo nyakegago, re tla be re phelela boineelo bja rena.
7. Re ka ekiša Jesu bjang ka go nea Jehofa kgodišo ka mehla?
7 Jesu le gatee o be a sa leke go lebiša tlhokomelo go yena ka go thuša batho. O be a ineetše go Modimo gore a dire thato ya Gagwe. Ka gona ka mehla o be a kgonthišetša gore Jehofa Tatagwe, o be a amogela letago ka moka bakeng sa selo le ge e le sefe seo se bego se phethwa. Ge mmuši yo mongwe a be a mmitša “Moruti yo botse” a diriša lentšu “botse” bjalo ka sereto, Jesu o ile a mo phošolla ka gore: “Xa xo Yo-botse xe e se Modimo.” (Luka 18:18, 19; Johane 5:19, 30) Ka go swana le Jesu, na re akgofela go fapoša kgodišo yeo e tlišwago go rena gomme ra e lebiša go Jehofa?
8. (a) Bjalo ka motho yo a ineetšego, Jesu o ile a ikarola bjang lefaseng? (b) Re swanetše go mo ekiša bjang?
8 Bophelong bja gagwe ka moka bja boineelo mo lefaseng, Jesu o ile a bontšha gore o be a itlhaoletše tirelo ya Modimo. O ile a ipoloka a hlwekile e le gore a tle a ineele e le “Kwana e se naxo senyalô le bosodi” gore e be sehlabelo sa topollo. (1 Petro 1:19; Ba-Hebere 7:26) O ile a kwa ditaelo ka moka tša Molao wa Moše, ka go rialo a phethagatša Molao. (Mateo 5:17; 2 Ba-Korinthe 1:20) O ile a phelela thuto ya gagwe mabapi le boitshwaro. (Mateo 5:27, 28) Ga go na motho yo ka mo go swanetšego a bego a ka mmea molato mabapi le maikemišetšo a mabe. Ka kgonthe, o ‘be a hloile bokgopo.’ (Ba-Hebere 1:9) Bjalo ka bahlanka ba Modimo, anke re ekišeng Jesu ka go boloka maphelo a rena gaešita le maikemišetšo a rena e le a hlwekilego mahlong a Jehofa.
Mehlala ya Temošo
9. Paulo o ile a bolela ka mohlala ofe wa temošo, gomme ke ka baka la’ng re swanetše go hlahloba mohlala wo?
9 Ka mo go fapanego le mohlala wa Jesu, re na le mohlala wa temošo wa ba-Isiraele. Gaešita le ka morago ga gore ba bolele gore ba be ba tla dira tšohle tšeo Jehofa a bego a ba boditše gore ba di dire, ba ile ba palelwa ke go dira thato ya gagwe. (Daniele 9:11) Moapostola Paulo o ile a kgothatša Bakriste gore ba ithute go tšwa go seo se ilego sa wela ba-Isiraele. Anke re hlahlobeng ditiragalo tše dingwe tšeo Paulo a ilego a bolela ka tšona lengwalong la gagwe la pele leo a bego a le ngwaletše ba-Korinthe gomme re bone diphošo tšeo di swanetšego go phengwa ke bahlanka ba ineetšego ba Modimo mehleng ya rena.—1 Ba-Korinthe 10:1-6, 11.
10. (a) Ke bjang ba-Isiraele ba ilego ba ‘kganyoga tše mpe’? (b) Ke ka baka la’ng ba-Isiraele e be e le bao ba bego ba ikarabela kudu ka lekga la bobedi ge ba be ba duma-duma ka dijo, gomme re ka ithuta’ng mohlaleng wo wa temošo?
10 Sa pele, Paulo o ile a re lemoša gore re se ke ra “kxanyoxa tše mpe.” (1 Ba-Korinthe 10:6) Seo se ka go gopotša ka nako ya ge ba-Isiraele ba be ba belaela ka gore ke manna feela ao ba swanelwago ke go a ja. Jehofa o ile a ba romela dikhwiri. Selo se se swanago se ile sa direga mo e ka bago ngwaga pejana lešokeng la Sini, pejana ga ge ba-Isiraele ba tsebatša boineelo bja bona go Jehofa. (Ekisodo 16:1-3, 12, 13) Eupša boemo e be e se bjo bo swanago tlwa. Ge Jehofa a be a neela dikhwiri ka lekga la mathomo, ga se a ka a dira gore ba-Isiraele ba ikarabele bakeng sa go duma-duma ga bona. Lega go le bjalo, mo nakong ye dilo e be e le tše di fapanego. “Eitše xe nama e sa le mênong a bôná, bà sa hlahuna, ba bá ba šetše ba tuketšwe ke kxalefô ya Morêna: Morêna a ôtla sethšaba ka kôtlo e kxolo ka kudu.” (Numeri 11:4-6, 31-34) Ke’ng seo se bego se fetogile? Bjalo ka setšhaba se se ineetšego, ga bjale ba be ba lebelelwa e le ba ba ikarabelago gomme ba be ba ka se efoge kotlo. Go hloka ga bona tebogo bakeng sa ditokišetšo tša Jehofa go ile gwa ba dira gore ba belaele malebana le Jehofa, go sa šetšwe gore ba be ba holofeditše go dira tšohle tšeo Jehofa a bego a di boletše! Go belaela ka tafola ya Jehofa lehono ke mo go swanago. Ba bangwe ba palelwa ke go leboga ditokišetšo tša Jehofa tša moya ka “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:45-47) Lega go le bjalo, gopola gore boineelo bo nyaka gore ka tebogo re gopole seo Jehofa a re diretšego sona gomme re amogele dijo tša moya tšeo Jehofa a di neago.
11. (a) Ba-Isiraele ba ile ba šilafatša bjang borapedi bja bona go Jehofa ka borapedi bja medimo ya diswantšho? (b) Re ka kgongwa bjang ke mohuta o itšego wa borapedi bja medimo ya diswantšho?
11 Se se latelago, Paulo o ile a lemoša ka gore: “Le se kê la etša ba bangwê ba bôná la hlankêla modimo wa seswanthšô.” (1 Ba-Korinthe 10:7) Mo moapostola go molaleng gore o be a bolela ka borapedi bja namane bjo bo ilego bja direga feela ka morago ga gore ba-Isiraele ba dire kgwerano le Jehofa Thabeng ya Sinai. Mo gongwe o ka re, ‘Bjalo ka mohlanka yo a ineetšego wa Jehofa nka se ke ka kopanela borapeding bja medimo ya diswantšho.’ Lega go le bjalo, ela hloko gore go ya ka pono ya ba-Isiraele, ba be ba se ba kgaotša go rapela Jehofa; eupša ba ile ba tliša tlwaelo ya borapedi bja namane—selo seo e lego makgapa go Modimo. Sebopego se sa borapedi se be se akaretša eng? Batho ba be ba dira dihlabelo pele ga namane, gomme ka morago ba “dulela xo ja le xo nwa, [ba] tseb’o êma [ba] bapala.” (Ekisodo 32:4-6) Lehono batho ba bangwe ba ka ipolela gore ba rapela Jehofa. Eupša maphelo a bona a ka ba a dikologile, e sego borapeding bja Jehofa, eupša go thabeleng dilo tša lefase le, gomme ba leka go tsenya tirelo ya bona go Jehofa gare ga dilo tše. Ke therešo gore se ga se seo se feteletšego go etša go khunamela namane ya gauta, eupša ga se seo se fapanego kudu go ya ka molao wa motheo. Go dira kganyogo ya gago ka noši modimo wa gago go kgole kudu le go phelela boineelo bja gago go Jehofa.—Ba-Filipi 3:19.
12. Go tšwa phihlelong ya ba-Isiraele le Baali-Peoro, ke’ng seo re ithutago sona ka go ikgafa?
12 Mohuta o itšego wa boithabišo o be o akaretšwa mohlaleng o latelago wa temošo woo Paulo a o boletšego. “Le xôna re se kê ra dira bootswa, ra etša ba bangwê ba bôná ba naxo ba dira bootswa, xwa fedišwa ba dikete tše masome a mabedi a metšô e meraro ka ’tšatši le tee.” (1 Ba-Korinthe 10:8) Ba gokilwe ke boipshino bjo bo gobogilego bjo bo bego bo newa ke barwedi ba Moaba, ba-Isiraele ba ile ba dirwa gore ba rapele Baali-Peoro kua Sithima. (Numeri 25:1-3, 9) Go ikgafela go dira thato ya Jehofa go tla akaretša go amogela ditekanyetšo tša gagwe tša seo e lego se se hlwekilego boitshwarong. (Mateo 5:27-30) Mehleng ye ya ditekanyetšo tšeo di theogago, re gopotšwa ka go nyakega ga gore re dule re hlwekile mehuteng ka moka ya boitshwaro bjo bo gobogilego, re ikokobeletša matla a taolo a Jehofa bakeng sa go dira phetho mabapi le seo se lokilego le seo e lego se sebe.—1 Ba-Korinthe 6:9-11.
13. Mohlala wa Pinease o re thuša bjang go kwešiša seo boineelo go Jehofa bo se akaretšago?
13 Gaešita le ge ba bantši ba ile ba wela moreong wa bootswa kua Sithima, ba bangwe ba ile ba phelela boineelo bja setšhaba go Jehofa. Go bona, Pinease e bile yo a lemogegago kudu ka phišego. Ge a bona mogolo wa mo-Isiraele a tliša mosadi wa mo-Mediane tenteng ya gagwe, Pinease gatee-tee o ile a tšea lerumo leo le bego le le ka seatleng sa gagwe gomme a ba hlaba. Jehofa o ile a botša Moše gore: “Pinease . . . o xomisitše boxale bya-ka byo bo bexo bo tuketše Ba-Isiraele ka xe a xalefa à le mo xare xa bôná; ka lesa xo ba fetša ke xalefile [“go phegeleleng ga-ka boineelo bjo bo feletšego,” NW].” (Numeri 25:11) Go se kgotlelele borabele le gatee malebana le Jehofa—seo ke sona se se bolelwago ke boineelo. Re ka se ke ra dumelela selo le ge e le sefe gore se tšee boemo bjoo boineelo go Jehofa bo swanetšego go bo tšea dipelong tša rena. Phišego ya rena ya go fišegela Jehofa gape e re tutueletša go boloka phuthego e hlwekile ka go bega dibe tše dikgolo tša boitshwaro bjo bo gobogilego go bagolo, re sa di kgotlelele.
14. (a) Ba-Isiraele ba ile ba leka Jehofa bjang? (b) Boineelo bjo bo feletšego go Jehofa bo re thuša bjang gore re se ke ra ‘lapa’?
14 Paulo o ile a bolela ka mohlala o mongwe wa temošo: “Le xôna Le se kê la leka Kriste boka ba bangwê ba naxo ba mo leka, ba bolawa ke dinôxa.” (1 Ba-Korinthe 10:9) Paulo mo o be a bolela ka nako ya ge ba-Isiraele ba be ba belaela malebana le Modimo go Moše ge ‘ba be ba thoma go lapa ka baka la tsela.’ (Numeri 21:4, NW) Na o ke o dire phošo yeo? Ge o be o ineela go Jehofa, na o be o nagana gore Haramagedone e kgaufsi kudu? Na go se fele pelo ga Jehofa go tšere nako e telele go feta kamoo o bego o letetše ka gona? Gopola, ga se ra ineela go Jehofa feela ka lebaka le itšego la nako goba feela go fihla ka Haramagedone. Boineelo bja rena bo tšwela pele ka mo go sa felego. Ka gona, “a re se kê ra lapa xo dira botse; xobane xe re sa lesetše, re tlo buna ka lebaka la xôna.”—Ba-Galatia 6:9.
15. (a) Ba-Isiraele ba ile ba duma-duma malebana le bomang? (b) Boineelo bja rena go Jehofa bo re tutueletša bjang gore re hlomphe matla a taolo a pušo ya Modimo?
15 Mafelelong, Paulo o ile a lemoša mabapi le go ba bao ba ‘duma-dumago’ malebana le bahlanka ba kgethilwego ba Jehofa. (1 Ba-Korinthe 10:10) Ba-Isiraele ba ile ba duma-duma o šoro malebana le Moše le Arone ge dihlodi tše 10 go tše 12 tšeo di bego di romilwe gore di ye go hlola naga ya Kanana di be di boa ka dipego tše mpe. Ba ile ba ba ba bolela ka go bea yo mongwe bjalo ka hlogo ya bona legatong la Moše gotee le go boela morago Egipita. (Numeri 14:1-4) Lehono na re amogela boetapele bjo re bo newago ka go šoma ga moya o mokgethwa wa Jehofa? Ka go bona tafola ya moya ya mokhora yeo e lokišetšwago ke sehlopha sa molaki yo a botegago yo bohlale, go molaleng gore ke mang yo Jesu a mo dirišago go aba “dijô ka lebaka la xôna.” (Mateo 24:45) Boineelo bja moya ka moka go Jehofa bo nyaka gore re bontšhe tlhompho go bahlanka ba gagwe ba kgethilwego. Anke le ka mohla re se ke ra swana le baduma-dumi ba mehleng yeno bao re ka rego ba retologetše go hlogo e mpsha, gore e ba etelele pele go boela morago lefaseng.
Na ke Sohle se se Lego Matleng A-ka?
16. Ke dipotšišo dife tšeo bahlanka ba ineetšego ba Modimo ba ka ratago go ipotšiša tšona?
16 Ba-Isiraele ba be ba ka se wele diphošong tše bjalo tše di šiišago ge nkabe ba ile ba gopola gore boineelo bja bona go Jehofa bo be bo se bja ithekga ka maemo. Ka go se swane le ba-Isiraele bao ba bego ba hloka tumelo, Jesu Kriste o ile a phelela boineelo bja gagwe go fihla mafelelong. Bjalo ka balatedi ba Kriste, re ekiša mohlala wa gagwe wa boineelo bja moya ka moka, re phela maphelo a rena ‘e sego bakeng sa dikganyogo tša batho, eupša re phelela thato ya Modimo.’ (1 Petro 4:2; bapiša le 2 Ba-Korinthe 5:15.) Thato ya Jehofa lehono ke gore “batho bohle ba phološwê ba fihlêlê tsebô Ya therešô.” (1 Timotheo 2:4) Gore re fihlelele seo, re swanetše go bolela “ditaba tše di lokilego tša mmušo” pele bofelo bo e-tla. (Mateo 24:14) Re dira boiteko bjo bokaaka’ng tirelong ye? Mo gongwe re ka rata go ipotšiša gore, ‘Na ke dira sohle seo se lego matleng a-ka?’ (2 Timotheo 2:15) Maemo a a fapana. Jehofa o thabela go hlankelwa ‘ka seo motho a nago le sona, e sego ka se a se nago naso.’ (2 Ba-Korinthe 8:12, PK; Luka 21:1-4) Ga go na motho yo a swanetšego go ahlola bogolo le potego tša boineelo bja yo mongwe. Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go lekola bogolo bja boineelo bja gagwe go Jehofa. (Ba-Galatia 6:4) Lerato la rena la go rata Jehofa le swanetše go re tutueletša go ipotšiša, ‘Nka thabiša Jehofa bjang?’
17. Tswalano magareng ga boineelo le tebogo ke efe? Bontšha.
17 Boineelo bja rena go Jehofa bo a gola ge re dutše re gola ka tebogo ya rena ya go mo leboga. Mošemane wa nywaga e 14 kua Japane o ile a ineela go Jehofa gomme a bontšha boineelo bja gagwe ka kolobetšo ya meetseng. Ka morago o ile a nyaka go phegelela thuto e phagamego gomme e be ra-thutamahlale. Le ka mohla o be a se a ka a nagana ka bodiredi bja nako e tletšego, eupša bjalo ka mohlanka yo a ineetšego, o be a sa nyake go tlogela Jehofa le mokgatlo wa gagwe o bonagalago. Gore a fihlelele modiro wa gagwe wa bophelo ka moka wo a bego a ipeetše pakane ya go o fihlelela, o ile a ya yunibesithing. Ge a le moo o ile a bona dialoga tša yunibesithi di gapeletšega go neela bophelo bja tšona ka moka dikhamphaning tša bona goba dithutong tša bona. O ile a ipotšiša gore, ‘Ke dira’ng mo? Na ruri nka phegelela tsela ya bona ya go phela gomme ka ineela modirong wa boiphedišo? Na ga se ka ineela go Jehofa?’ Ka tebogo e tsošološitšwego, o ile a ba mmulamadibogo wa ka mehla. Go kwešiša ga gagwe boineelo bja gagwe go ile gwa gola gomme gwa mo tutueletša gore a fetše le pelo ya gagwe gore a ye kae le kae mo a bego a nyakega gona. O ile a ya Sekolong sa Tlwaetšo ya Bodiredi gomme a hwetša kabelo ya go hlankela bjalo ka moromiwa moše wa mawatle.
18. (a) Go akaretšwa mo gokaaka’ng boineelong bja rena go Jehofa? (b) Ke moputso ofe wo re ka o hwetšago go tšwa boineelong bja rena go Jehofa?
18 Boineelo bo akaretša bophelo bja rena ka moka. Re swanetše go ikgafa gomme “letšatši le letšatši” re latele mohlala o mobotse wa Jesu. (Luka 9:23) Ka ge re ikgafile, ga re kgopele Jehofa tumelelo ya go se be bodireding. Bophelo bja rena bo dumelelana le melao ya motheo yeo Jehofa a e beelago bahlanka ba gagwe. Gaešita le mafelong ao re ka itirelago kgetho ya motho ka noši, re dira gabotse ge re hlahloba ge e ba re dira sohle seo se lego matleng a rena gore re phele bophelo bja boineelo go Jehofa. Ge re dutše re mo hlankela letšatši le letšatši, re dira sohle seo se lego matleng a rena gore re mo kgahliše, re tla atlega bjalo ka Bakriste gomme re tla šegofatšwa ka go nywanywa ga kamogelo ke Jehofa, Yena yo a swanelwago ke boineelo bja rena bja moya ka moka.
Na o ka Hlalosa?
◻ Boineelo bo be bo akaretša’ng go Jesu Kriste?
◻ Ke ka baka la’ng re swanetše go phema go duma-duma malebana le Jehofa?
◻ Ke ka tsela efe re ka phemago go dumelela borapedi bja medimo ya diswantšho bo šwahlela bophelo bja rena ka mo go sa lemogego?
◻ Ke go gopola eng mo go tlago go re thuša gore re se ke ra ‘lapa’ go direng thato ya Modimo?
[Seswantšho go letlakala 17]
Bakriste ba ineetšego ga ba ‘lape go dira botse’