“Botho Bya Xaxo Bo Phala Bophelô”
Ka ge go Anega Calvin H. Holmes
E be e le December ya 1930 gomme ke be ke sa tšwa go fetša go gama dikgomo ge tate a be a fihla gae a boa go etela moagišani. A ntšha puku e tala-lerata ka potleng ya gagwe o itše: “Ye ke puku yeo Wyman a nkadimilego yona.” Leina la yona e be e le Deliverance, yeo e gatišitšwego ke Watch Tower Bible and Tract Society. Tate, e lego motho yo a bego a bala puku le ge e le efe ka sewelo, o ile a bala puku yeo go fihla bošego-gare.
KA MORAGO tate o ile a adima dipuku tše dingwe tšeo di bego di na le maina a bjalo ka Light le Reconciliation tšeo di gatišitšwego ke bagatiši ba swanago. O ile a hwetša Beibele ya mma ya kgale gomme a tsoga bošego-gare a e bala ka seetša sa lebone la parafene. Tate o ile a fetoga kudu. Maregeng ao o be a bolela le rena ka diiri-iri—mma, dikgaetšedi tša-ka tše tharo le nna—ge re be re patagane go dikologa setofo sa gabo rena sa kgale sa go bešwa ka dikgong.
Tate o be a re batho ba ba bego ba gatiša dipuku tše ba be ba bitšwa Barutwana ba Beibele le gore go ya ka bona re be re phela “mehleng ya bofêlô.” (2 Timotheo 3:1-5) O ile a hlalosa gore lefase le be le ka se senywe bofelong bja lefase eupša le be le tla fetošwa paradeise ka tlase ga Mmušo wa Modimo. (2 Petro 3:5-7, 13; Kutollo 21:3, 4) Seo se ile sa nkgahliša kudu.
Tate o ile a thoma go boledišana le nna ge re be re šoma gotee. Ke gopola gore re be re kgokgoša mafela ge a be a hlalosa gore leina la Modimo ke Jehofa. (Psalme 68:4) Ka gona ka seruthwane sa 1931 ge ke be ke na le nywaga e 14 feela, ke ile ka emela Jehofa le Mmušo wa gagwe. Ke ile ka rapela Jehofa ke le tšhemong ya kgale ya meapola ka morago ga ngwako gomme ka mo enela gore ke tla mo hlankela ka mo go sa felego. Pelo ya-ka e be e šetše e šišintšwe ke botho bjo lerato bja Modimo wa rena yo a kgahlišago.—Psalme 63:3.
Re be re dula polaseng yeo e ka bago bokgole bja dikhilomithara tše 30 go tloga St. Joseph, Missouri, U.S.A. gomme e le dikhilomithara tša ka tlase ga tše 65 go tloga Kansas City. Tate o be a belegetšwe ka mokutwaneng wo o agilwego ka dikota wo rakgolo-khukhu a bego a o agile polaseng karolong ya mathomo ya lekgolo la bo-19 la nywaga.
Go Tlwaeletšwa Bodiredi
Selemong sa 1931 lapa lešo le ile la kwa polelo ya phatlalatša e rego, “Mmušo, Kholofelo ya Lefase” radiong, yeo Joseph Rutherford yo e bego e le mopresidente wa Mokgatlo wa Watch Tower ka nako yeo a ilego a e nea kopanong kua Columbus, Ohio. E ile ya hudua pelo ya-ka gomme ke ile ka thabišwa ke go tšea karolo gotee le tate go abela batho bao re ba tlwaetšego pukwana yeo e bego e na le polelo ye e bohlokwa ya phatlalatša.
Seruthwaneng sa 1932, ke ile ka ba gona la mathomo sebokeng sa Dihlatse tša Jehofa. Moagišani wa rena o ile a re laletša nna le tate gore re tlo kwa polelo kua St. Joseph yeo e bego e newa ke George Draper yoo e bego e le molebeledi wa mosepedi wa Dihlatse tša Jehofa. Ge re fihla, ke ge seboka se e-tla gare gomme ke ile ka hwetša sebaka sa go dula ka morago ga mokokotlo wa senatla wa phaphathi wa J. D. Dreyer yoo a bego a tla kgatha tema e bohlokwa bophelong bja-ka.
Ka September 1933 ke ile ka ba gona kopanong le tate Kansas City moo ke ilego ka tšea karolo la mathomo boboleding bja phatlalatša. Tate o ile a nnea dipukwana tše tharo gomme a ntaela gore ke re: “Ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa gomme ke bolela ditaba tše di lokilego tša Mmušo wa Modimo. Ga go pelaelo gore o ile wa kwa Moahlodi Rutherford radiong. Dipolelo tša gagwe di gašwa ke diteišene tše di fetago 300 beke e nngwe le e nngwe.” Ke moka ke sepediše pukwana. Mantšiboeng ao, ge ke be ke gama dikgomo polaseng ke ile ka nagana gore leo e bile letšatši le ke swanetšego go le gopola kudu bophelong bja-ka.
Go se go ye kae marega a ile a tsena gomme a re ripa maoto. Eupša Ngwanabo rena Dreyer le mosadi wa gagwe ba ile ba re etela gomme ba botšiša ge e ba nka se rate go ya le bona legaeng la bona mantšiboeng a Mokibelo gomme ke robalele moo. Mosepelo wa dikhilomithara tše lesome go ya ga-Dreyer o be o swanetše ka baka la gore ke ile ka kgona go ya le bona bodireding letšatšing le le latetšego le go ba gona Thutong ya Morokami St. Joseph. Ga e sa le go tloga ka nako yeo ga se gantši ke ilego ka fošwa ke go tšea karolo bodireding ka Disontaga. Tlwaetšo le keletšo tša Ngwanabo rena Dreyer di ile tša itlhatsela e le tša bohlokwa bjo bo sa bapišwego.
Mafelelong ka September 2, 1935 ke ile ka kgona go bontšha boineelo bja-ka go Jehofa ka go kolobetšwa meetseng kopanong ya Kansas City.
Mathomo a Modiro wa Bophelo ka Moka
Mathomong a 1936 ke ile ka kgopela go ba mmulamadibogo goba modiredi wa nako e tletšego gomme ke ile ka bewa lelokelelong la bao ba nyakago modirišani wa mmulamadibogo. Kapejana ka morago ga moo ke ile ka amogela lengwalo leo le tšwago go Edward Stead wa Arvada, Wyoming. O ile a hlalosa gore o sepela ka koloyana ya digole gomme o be a nyaka thušo gore a bule madibogo. Ke ile ka amogela taletšo ya gagwe gatee-tee gomme ka kgethwa go ba mmulamadibogo ka April 18, 1936.
Pele ke e ya go tlatša Ngwanabo rena Stead, mma o ile a bolela le nna ka thopeng. O ile a botšiša gore: “Morwa, na o kgodišegile gore se ke seo o nyakago go se dira?”
Ke ile ka araba ka gore: “Go sego bjalo go phela ga go na mohola.” Ke be ke bone gore botho bjo lerato bja Jehofa bo bohlokwa go feta selo le ge e le sefe se sengwe.
Go bula madibogo le Ted bjalo ka ge re be re bitša Ngwanabo rena Stead e be e le tlwaetšo e botse kudu. O be a tletše ka phišego gomme a na le tsela e kgahlišago kudu ya go ala molaetša wa Mmušo. Eupša dilo tšeo Ted a bego a kgona go di dira e be e le go bolela le go ngwala feela; ka ge malokololo a gagwe a be a omeleditšwe ke rheumatoid arthritis. Ke be ke tsoga ka masa ke mo hlapiše gomme ke mmeole, ke lokiše sefihlolo gomme ke mo leše. Ke moka ke be ke mo apeša gomme ke mo lokišeletše go ya tirelong. Selemong seo re ile ra bula madibogo Wyoming le Montana, bošego re kampa. Ted o be a robala ngwakwaneng woo o bego o ageletšwe loring ya gagwe gomme nna ke be ke robala fase. Go ya mafelelong a ngwaga woo ke ile ka khudugela borwa go ya go bula madibogo Tennessee, Arkansas le Mississippi.
Ka September 1937 ke ile ka ba gona kopanong e kgolo la mathomo kua Columbus, Ohio. Moo dithulaganyo tša go thoma modiro wa boboledi ka go diriša keremafomo di ile tša dirwa. Nako e nngwe le e nngwe yeo re bego re diriša keremafomo ka yona re be re e bitša peakanyo. Kgweding e nngwe ke ile ka ba le dipeakanyo tše fetago 500 gomme batho ba fetago 800 ba ile ba theetša. Ka morago ga go nea bohlatse ditoropong tše dintši tša bohlabela bja Tennessee, Virginia le Virginia Bodikela, ke ile ka laleletšwa gore ke hlankele ke le mmulamadibogo yo a kgethegilego ka mokgwa o mofsa, ke šoma gotee le mohlanka wa mafelo ka ge balebeledi ba basepedi ba be ba bitšwa bjalo ka nako yeo.
Ke ile ka etela diphuthego le dihlopha tša ka thoko Virginia Bodikela—ke fetša dibeke tše pedi go ya go tše nne le e nngwe le e nngwe ya tšona—gomme ke etelela pele bodireding bja tšhemo. Ke moka ka January 1941 ke ile ka kgethwa go ba mohlanka wa mafelo. Ka nako yeo mma le dikgaetšedi tša-ka tše tharo—Clara, Lois le Ruth—ba be ba tšere lehlakore la go emela Mmušo. Ka gona lapa lešo ka moka le ile la ba gona gotee kopanong ya St. Louis selemong seo.
Kapejana ka morago ga kopano, bahlanka ba mafelo ba ile ba tsebišwa gore modiro wa mafelo o be o tla kgaotšwa ka November 1941. Kgweding e latetšego United States e ile ya tsena Ntweng ya II ya Lefase. Ke ile ka abelwa tirelong ya bobulamadibogo bjo bo kgethegilego yeo e bego e nyaka gore motho a fetše diiri tše 175 ka kgwedi bodireding.
Ditokelo tše di Kgethegilego tša Tirelo
Ka July 1942 ke ile ka amogela lengwalo leo le bego le botšiša ge e ba ke be nka se rate go ya go hlankela ka ntle ga naga ya gešo. Ka morago ga go dumela ke ile ka laletšwa go ya Bethele, ntlong-kgolo ya Dihlatse tša Jehofa Brooklyn, New York. Banababo rena ba sa nyalago ba ka bago 20 ba be ba bileditšwe tlwaetšo e kgethegilego ka nako e swanago.
Nathan H. Knorr yo e bego e le mopresidente wa Mokgatlo wa Watch Tower ka nako yeo, o ile a hlalosa gore modiro wa boboledi o be o phuhlame gomme re be re tlo tlwaeletšwa go matlafatša diphuthego moyeng. O itše: “Ga re nyake feela go tseba gore molato ke eng ka phuthegong, eupša gore le dirile eng ka wona.”
Ge re be re le Bethele, Fred Franz yo a hlatlamego Ngwanabo rena Knorr e le mopresidente ka 1977, o ile a nea polelo yeo go yona a ilego a bolela gore: “Ntwa ya II ya Lefase e tla fela gomme modiro o mogolo wa boboledi o tla bulega. Ga go pelaelo gore dimilione di sa tlo kgobokanyetšwa mokgatlong wa Jehofa!” Polelo yeo e ile ya fetoša pono ya-ka ka mo go feletšego. Ge go ntšhwa dikabelo ke ile ka hwetša gore ke be ke swanetše go etela diphuthego ka moka dinageng tša Tennessee le Kentucky. Re be re bitšwa bahlanka ba banababo rena, e lego leina leo le ilego la tla la fetolelwa go molebeledi wa tikologo.
Ke ile ka thoma go hlankela diphuthego ka October 1, 1942, ge ke be ke sa na le nywaga e 25 feela. Ka nako yeo tsela e nnoši ya go fihlelela diphuthego tše dingwe e be e le ya go ya ka maoto goba ka pere. Ka dinako tše dingwe ke be ke robala ka phapošing e tee le lapa leo le bego le nkamogetše.
Ge ke be ke hlankela Phuthego ya Greeneville kua Tennessee ka July 1943, ke ile ka amogela taletšo ya go tsena le sehlopha sa bobedi sa Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead. Gilead ke ile ka ithuta seo se bolelwago e le ka kgonthe ke ‘go ela hloko ka go fetiša kamoo go tlwaetšwego go dilo tšeo re di kwelego’ le gore ka mehla re fele re e-na le ‘go gontši mo re go dirago modirong wa Morena.’ (Ba-Hebere 2:1, NW; 1 Ba-Korinthe 15:58, NW) Dikgwedi tše hlano tša sekolo di ile tša feta ka lebelo gomme letšatši la go aloga la tla ka January 31, 1944.
Canada le go Tšwela Pele Belgium
Ba mmalwa ba rena ba ile ba abelwa Canada moo thibelo e bego e sa tšwa go tlošwa modirong wa Dihlatse tša Jehofa. Ke ile ka abelwa modirong wa bosepedi e lego se se bego se nyaka gore ke sepele maeto a matelele magareng ga diphuthego tše dingwe. Ge ke be ke dutše ke sepela e be e le mo go thabišago go kwa diphihlelo tša kamoo modiro wa rena wa boboledi o bego o dirwa ka gona nakong ya thibelo Canada. (Ditiro 5:29) Ba bantši ba ile ba anega ka seo se bego se bitšwa tlhaselo ya tšhoganetšo ya ge ka bošego bjo tee pukwana e ile ya sepedišwa mo e ka bago lapeng le lengwe le le lengwe go tloga mathomong a Canada go iša mafelelong a yona. E bile ditaba tše botse gakaakang go tseba ka May 1945 gore ntwa e be e fedile Yuropa!
Selemong seo, ge ke be ke hlankela phuthego torotswaneng ya Osage, Saskatchewan, ke ile ka hwetša lengwalo le le bego le e-tšwa go Ngwanabo rena Knorr le le bego le balega ka gore: “Ke go nea tokelo ya go ya Belgium. . . . Go na le modiro o montši wo o swanetšego go dirwa nageng yeo. Ke naga yeo e ripitlwago ke ntwa gomme banababo rena ba nyaka thušo gomme go bonala go lokile go romela motho yo a tšwago Amerika go ba nea thušo le khomotšo tše di swanetšego tše ba di nyakago.” Ke ile ka fetola gatee-tee ke amogela kabelo.
Ka November 1945 ke be ke le Bethele ya Brooklyn ke ithuta Sefora le Charles Eicher, e lego ngwanabo rena wa Alsace yo a bego a godile. Gape ke ile ka hwetša tlwaetšo ya lebelo ya tshepedišo ya lekala. Pele ke e-ya Yuropa ke ile ka etela lapa lešo ka nakwana le bagwera kua St. Joseph, Missouri.
Ka December 11 ke ile ka tloga New York ka sekepe sa Queen Elizabeth, gomme matšatši a mane ka morago ke ge ke fihla Southampton, Engelane. Ke ile ka dula kgwedi lekaleng la Brithania moo ke ilego ka tlwaetšwa ka mo go oketšegilego. Ka morago ga moo ka January 15, 1946, ke ile ka tshela Mokero wa Engelane gomme ka fologa Ostend, Belgium. Go tloga moo ke ile ka ya Brussels ka setimela moo lapa ka moka la Bethele le ilego la nkgahlanetša seteišeneng.
Modiro wo o Tšwetšego Pele ka Morago ga Ntwa
Kabelo ya-ka e be e le go okamela modiro wa Mmušo Belgium, eupša ke be ke sa kgone le ge e le go le bolela leleme la moo. Mo e ka bago ka dikgwedi tše tshela ke be ke tseba Sefora se se lekanego go ka swara mehlamo. E bile tokelo go šoma gotee le bao ba ilego ba bea maphelo a bona kotsing gore ba tšwetše modiro wa boboledi pele nywageng e mehlano ya ge ma-Nazi a thopile naga. Ba bangwe ba bona ba be ba sa tšwa go lokollwa dikampeng tša tshwenyo.
Banababo rena ba be ba fišegela gore modiro o rulaganywe le go fepa bao ba bego ba swerwe ke tlala ya therešo ya Beibele. Ka gona go ile gwa dirwa ditokišetšo tša go swara dikopano le tša gore balebeledi ba basepedi ba etele diphuthego. Gape re ile ra ba le diketelo tše di kgothatšago tša Nathan Knorr, Milton Henschel, Fred Franz, Grant Suiter le John Booth—ka moka e le baemedi ba go tšwa ntlong-kgolo ya Brooklyn. Mehleng yeo ya pele ke be ke hlankela ke le molebeledi wa tikologo, molebeledi wa selete le molebeledi wa lekala. Ka December 6, 1952, ka morago ga mo e ka bago nywaga e šupago ya tirelo Belgium, ke ile ka nyala Emilia Vanopslaugh yo le yena a bego a šoma lekaleng la Belgium.
Dikgwedi tše sego kae ka morago ka April 11, 1953, ke ile ka biletšwa seteišeneng sa maphodisa sa lefelong leo gomme ka tsebišwa gore go ba gona ga-ka Belgium go be go bea tšhireletšego ya Belgium kotsing. Ke ile ka ya go letela Luxembourg mola boipiletšo ka molato wa-ka bo be bo dirilwe go Lekgotla la Mmušo.
Ka February 1954 Lekgotla la Mmušo la Belgium le ile la thekga taba ya gore go ba gona ga-ka go bea naga kotsing. Bohlatse bjo bo neilwego e be e le bja gore ga e sa le ke fihla Belgium, palo ya Dihlatse nageng e oketšegile kudu—go tloga go 804 ka 1946 go ya go 3304 ka 1953—le gore ka baka leo tšhireletšego ya Belgium e be e bewa kotsing ka baka la gore Dihlatse tše dintši tša bafsa di be di emela boema-gare bja Bokriste ka go tia. Ka gona nna le Emilia re ile ra abelwa Switzerland moo re ilego ra thoma go hlankela modirong wa tikologo karolong yeo go bolelwago Sefora.
Sekolo sa Bodiredi sa Mmušo—e lego sekolo sa go nea tlwaetšo e tšwetšego pele bakeng sa bagolo ba Bakriste—se ile sa hlongwa ka 1959 South Lansing, New York. Ke ile ka laleletšwa moo gore ke ye go tlwaeletšwa go ruta dithuto tša sekolo se Yuropa. Ge ke be ke le United States, ke ile ka etela lapa lešo kua St. Joseph, Missouri. Moo ke ile ka bona mma yo a rategago la mafelelo. O ile a hlokofala ka January 1962; tate o be a hlokofetše ka June 1955.
Sekolo sa Bodiredi sa Mmušo kua Paris, Fora se thomile ka March 1961 gomme Emilia o ile a ya le nna. Balebeledi ba selete, balebeledi ba tikologo, balebeledi ba diphuthego le babulamadibogo ba ba kgethegilego ba ile ba tla sekolong ba e-tšwa Fora, Belgium le Switzerland. Dikgweding tše 14 tšeo di ilego tša latela, ke ile ka swara dithuto tše 12 tša thuto ye ya lebaka la dibeke tše nne. Se se latetšego, ka April 1962 re ile ra lemoga gore Emilia o be a ithwele.
Go Itumelelanya le Maemo
Re ile ra boela Geneva, Switzerland moo re bego re na le mangwalo a tumelelo ya go dulela sa ruri. Lega go le bjalo, go be go se bonolo go hwetša madulo ka gore go be go na le tlhaelelo e kgolo ya madulo. Go hwetša mošomo le gona go be go se bonolo. Mafelelong ke ile ka hwetša mošomo lebenkeleng le legolo la mmušo gare-gare ga Geneva.
Ke be ke feditše nywaga e 26 bodireding bja nako e tletšego, ka gona maemo a rena a fetogilego a be a nyaka go itumelelanya mo gogolo. Nywageng e 22 ya ge ke be ke šoma lebenkeleng la mmušo le go thuša go godiša barwedi ba rena ba babedi e lego Lois le Eunice, lapa la rena le be le bea dikgahlego tša Mmušo pele ka mehla. (Mateo 6:33) Ka morago ga ge ke rotše modiro ka 1985, ke ile ka thoma go hlankela ke le moemedi wa molebeledi wa tikologo.
Bophelo bja Emilia bja mmele bo fokotše kudu, eupša o dira se a ka se kgonago bodireding. Lois o ile a hlankela e le mmulamadibogo wa nako e tletšego nywaga e ka bago e lesome. E bile taba e thabišago moyeng gakaakang go kgona go ba le yena kopanong yela e kgahlišago kudu ya ditšhaba-tšhaba ya Moscow selemong sa 1993! Kapejana ka morago ga moo a le leetong la go ya maikhutšong Senegal, Afrika, Lois o ile a loba bophelo bja gagwe ge a be a rutha ka lewatleng. Lerato le botho bja banababo rena ba Afrika le baromiwa e bile khomotšo e kgolo go nna ge ke be ke e-ya Senegal bakeng sa go dira dithulaganyo tša poloko. Ke hlologetše go bona Lois gakaakang tsogong!—Johane 5:28, 29.
Ke leboga kudu gore ke thabetše thekgo ka potego e sa kwanantšhego ya mogwera yo lerato ka nywaga-some e fetago e mene. Ka kgonthe, go sa šetšwe dilo tšeo di nkwešitšego pelo bohloko le mathata, botho bjo lerato bja Jehofa e bile bjo bo bose gomme bo dirile gore bophelo bo be le morero. Pelo ya-ka e tutueletšega go bolela ka Modimo wa rena Jehofa ka mantšu a mopsalme a rego: “Xobane botho bya xaxo bo phala bophelô ka botse; molomo wa-ka o a Xo rêta.”—Psalme 63:3.
[Seswantšho go letlakala 26]
Re ile ra thoma modiro wa boboledi ka keremafomo
[Seswantšho go letlakala 26]
Batswadi ba-ka ka 1936
[Seswantšho go letlakala 26]
Go nea bohlatse ditarateng Belgium ka 1948