Babadi ba Rena ba a Botšiša
Na Mathata a Bophelo ke Kotlo e Tšwago go Modimo?
Na tiragalo e nyamišago bophelong bja gago e ile ya dira gore o ipotšiše ge e ba Modimo a dira gore o be le mathata? Go babja go sa letelwa, kotsi yeo e golofatšago, goba lehu le sa letelwago ka lapeng di ka dira gore re ikwe eka Modimo o kgethile go otla rena.
Go fapana le dikgopolo tše bjalo, o swanetše go ikwa o homotšwa ke gore Modimo o nyaka gore batho ba thabe le gore ba se ke ba gobala. Se se bontšhwa ke taba ya gore ge Modimo a be a hlola batho ba pele, o ile a ba bea “thšemong ya Edene,” paradeise e swanago le phaka, moo bophelo bo bego bo ka se be le mathata.—Genesi 2:15.
Ka manyami, batho ba babedi ba pele ba ile ba gana tebelelo ye yeo e kgahlišago gomme ba se kwe Modimo ka boomo. Ditla-morago tša seo di ile tša se bakele bona feela mathata eupša di ile tša a bakela le ditlogolwana tša bona ka moka, go akaretša le rena. Ka baka la’ng? Boemo bo ka swantšha le seo se ka diregago ge hlogo ya lapa e gana go lefelela tšhelete ya rente—lapa ka moka le rakwa ka legaeng la lona gomme la ba le mathata e bile le a lahlegelwa. Ka mo go swanago, moloko wa batho o na le mathata ka baka la borabele bja mathomo. (Baroma 5:12) Nywaga e mentši ka morago, monna yo a lokilego Jobo o ile a lla ka gore ge e ba bohloko bja gagwe le tlaišego di “êlwa,” di be di ka ‘imela go feta lešabašaba la lewatle.’—Jobo 6:2, 3.
Sebaki se sengwe sa mathata ke ponelopele ya rena e lekanyeditšwego. Ka mohlala, akanya ka moagi yo a agago nywako le go e rekiša lefelong la go bekwa ke mello ya hlaga. Ka go se tsebe se, o reka o mongwe wa nywako yeo gomme wa dula ka go wona. Na o tla be o sa bee wena le lapa la gago kotsing ya go ka welwa ke masetlapelo? Na ga se therešo gore bothata le ge e le bofe bjoo bo ka le welago e tla be e se kotlo e tšwago go Modimo? Beibele e bolela therešo ya seo ka gore: “Lešilo le dumêla ’taba tšohle; mohlale ó hlatha dikxatô.”—Diema 14:15.
Lega go le bjalo, ke mo go kgothatšago go tseba gore gaešita le ge ka moka ga rena re ka welwa ke mathata, Modimo o rerile gore kgaufsinyana moloko wa batho o lokollwe go ona. Ge nako yeo e fihla, le ka mohla o ka se sa ba le mathata, go a bona goba gaešita le go kwa ka ona. Megokgo ya maswabi, bohloko, lehu le manyami di tla ba “di fetile.” (Kutollo 21:4) Se sengwe seo se ruthetšago pelo ke kholofetšo ya gore batho ba ka se sa hlwa ba aga nywako le go bjala dibjalo tšeo di tlago go senywa ke dintwa le dikotsi. Go e na le moo, mediro ya diatla tša bona e tlo “ba ônalêla diatleng.”—Jesaya 65:21-25.
Ge o dutše o letetše gore Modimo a fediše mathata ka mo go feletšego, ke’ng seo o ka se dirago gona bjale bakeng sa go fokotša bohloko bja ona? Sa pele-pele, Beibele e re lemoša ka gore, “O se ké wa ithêkxa ka xo fo re: Ke n’e thlaloxanyô,” eupša “Bô’ta Modimo ka pelo ka moka.” (Diema 3:5) Tsoma tlhahlo le khomotšo go yena. Ela hloko bohlale bja Modimo bjo bo hwetšwago ka Beibeleng. Bo tla go thuša go dira diphetho tše bohlale le go go šireletša mathateng a ao a ka phengwago.—Diema 22:3.