Tšwelang Pele le Sepela ka go Gatela Pele Mokgweng wa ka Mehla wo o Rulagantšwego
1 Moapostola Paulo o be a e-na le maikwelo a borutho a kgethegilego bakeng sa phuthego ya kua Filipi yeo a ilego a dirišetšwa go e thea. O be a leboga go nea ga bona ka botho dilo tše di bonagalago gomme a bolela ka bona e le mohlala o mobotse.—2 Ba-Kor. 8:1-6.
2 Lengwalo le Paulo a le ngwaletšego Ba-Filipi le be le tutueditšwe ke lerato le le tseneletšego. Puku ya Insight, Bolumo 2, letlakala 631 e bega gore: “Ka lengwalong ka moka o kgothaletša phuthego ya Filipi go tšwela pele tseleng ya yona e botse—e tsoma temogo e kgolo le go kgomarela e le ka kgonthe Lentšung la bophelo, tumelo e tiilego kudu le kholofelo moputsong o tlago.” Ba ile ba arabela ka borutho, ba tiiša tlemo ya lerato gare ga bona le moapostola. Mantšu a Paulo a swere se se kgethegilego seo a se bolelago go rena lehono, a re nea lebaka le le botse la go naganišiša ka kelohloko ka keletšo ya gagwe, kudu-kudu seo se bolelwago go Ba-Filipi 3:15-17.
3 Go Nyakega Boemo bja Kgopolo bjo bo Budulego: Go Ba-Filipi 3:15, Paulo o ngwadile e le monna yo a nago le nywaga e mentši ya phihlelo. O ile a lemoga tšwelopele ya Ba-Filipi ya moya, a ipiletša go bona bjalo ka Bakriste ba ba gotšego tsebong ba nago le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo. Ge feela boemo bja bona bja kgopolo bo be bo bonagatša boikokobetšo le tebogo tše di bontšhitšwego ke Jesu, ba be ba tla tšwela pele e le “ba ba se naxo bosodi le lengalatsepa, . . . bana ba Modimo ba ba se naxo senyalô . . . [Ba] xomarêla Lentšu la bophelô.” (Ba-Fil. 2:15, 16) Ge re bala mantšu a Paulo re swanetše go kwa gore o bolela le rena. Ka go rialo re kganyoga ka phišego go ba le boemo bja kgopolo bjo bo swanago le bjoo Jesu a bego a e-na le bjona le go bontšha tebogo ya boikokobetšo bakeng sa ditokelo tša rena. Re tšwela pele re lopa Jehofa ka thapelo, re kgopela thušo tabeng ye le ditabeng tše dingwe.—Ba-Fil. 4:6, 7.
4 Go etša ge Ba-Filipi 3:16 e bontšha, ka moka ga rena re swanetše go katanela go dira tšwelopele. Lentšu “tšwelopele” le bolela “go ya pele, go gatela pele.” Batho ba ba tšwelago pele ba “kgahlegela dikgopolo tše difsa, dilo tše di hweditšwego goba dibaka.” Paulo o be a nyaka gore Ba-Filipi ba kwešiše gore Bokriste le ka mohla ga se bja ema felo gotee gomme ba ba ipolelago e le ba bjona ba swanetše go dula ba e-ya pele. Moya wa bona wa go tšwela pele o be o tla bontšhwa ka go ikemišetša ga bona go itlhahloba, go amogela mafokodi a bona le go katanela dibaka tša go dira mo go oketšegilego goba go kaonefatša boemo bja seo ba bego ba se dira. Lehono mokgatlo wa Jehofa wa lefaseng o ya pele ka mehla ka go tšwela pele, o dula o katološa bogolo bja modiro wa wona le kwešišo ya wona ya Lentšu la Modimo. Yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go gata ka mošito o tee le wona, a diriša ka mo go holago ditokišetšo tša wona ka moka le go tšea karolo ka mo go tletšego modirong wa wona.
5 Tšwelopele e Nyaka Mokgwa wa ka Mehla wo o Rulagantšwego: Paulo o tšwetše pele ka go kgothaletša banababo go ‘tšwela pele ba sepela ka thulaganyo mokgweng wo o swanago.’ (Ba-Fil. 3:16, NW) Go ba ba ba rulagantšwego go nyaka gore re bee batho goba dilo maemong a tšona a swanetšego go ya ka go tswalana ga tšona le gore re be ba ba itshwerego gabotse. Bakriste ba kua Filipi ba be ba ipolokile boemong bja bona bjo bo swanetšego, ba kgomaretše mokgatlo wa Jehofa le go kgomarelana. Maphelo a bona a be a bušwa ke molao wa lerato. (Joh. 15:17; Ba-Fil. 2:1, 2) Paulo o ile a ba kgothaletša gore ba “itshware ka mokgwa o swanelago ditaba tše di lokilego.” (Ba-Fil. 1:27, NW) Go nyakega ga go ba ba ba rulagantšwego le boitshwaro bjo bobotse ke gabohlokwa ka mo go swanago go Bakriste lehono.
6 Mokgwa wa ka mehla ke go dirwa ka tlwaelo ga tshepedišo e hlomilwego. Ka gona go tswalana kudu le tsela e tlwaetšwego ya go dira dilo. Go latela mokgwa wa ka mehla go ka re hola ka gobane ga re swanelwe ke go ema le go nagana ge re dira diphetho mabapi le mogato wa rena o latelago—re šetše re hlomile mokgwa o tiilego wo re o latelago ka go tutuetšwa ke tlwaelo.
7 Mokgwa wo o rulagantšwego wa pušo ya Modimo o na le mekgwa le ditlwaelo tše di hlwekilego, tše di holago, tša go boifa Modimo—ka morero wa go ikaga moyeng, go thuša ba bangwe le go dira mo gontši tirelong ya Jehofa ge e ba go kgonega. Go atlega go fihlelela dipakane tše go nyaka go hloma le go kgomarela mokgwa wa ka mehla o akaretšago thuto ya motho ka noši, go ba gona dibokeng ka mehla le go tšea karolo modirong wa boboledi.
8 Dilo tša Bohlokwa tše di Akaretšwago Mokgweng wa ka Mehla wo o Rulagantšwego: Selo se sengwe sa bohlokwa ke “tsebo e nepagetšego le temogo e tletšego.” (Ba-Fil. 1:9, NW) Thuto ya motho ka noši e dira gore tumelo ya rena e be e tseneletšego, e matlafatša tebogo ya rena bakeng sa therešo gomme e re tutueletša medirong e mebotse. Lega go le bjalo, ba bangwe ba hweditše go le thata go ba ba tsepamego mekgweng ya bona ya go ithuta. Le lengwe la mabaka a magolo a a neilwego ke go hloka nako.
9 Mehola ya go bala Beibele letšatši le letšatši e ka se ke ya gatelelwa kudu. Thuto ya yona e “hola” ka ditsela ka moka. (2 Tim. 3:16, 17) Re ka hwetša bjang nako bakeng sa thuto ya Beibele mokgweng wa rena wa letšatši le letšatši? Ba bangwe ba hweditše gore ba ka tsoga metsotso e sego kae e sa le ka pela mesong e mengwe le e mengwe mola monagano wa bona o phakgame. Ba bangwe ba hwetša gore ba dira gakaone ge ba bala metsotsong e sego kae pele ba e-ya go robala bošego. Basadi ba ba hlwago gae ba ka kgona go beela nako e nyenyane ka thoko thapama pele ga ge ba bangwe ba ka boa gae ba e-tšwa mošomong goba sekolong. Go tlaleletša go baleng Beibele ka mehla, ba bangwe ba akareditše go bala puku ya Bagoeledi mokgweng wa bona wa go ithuta wa beke le beke.
10 Ge re hloma mekgwa e mefsa, go na le kgonagalo e tiilego ya gore e tla thulana le mekgwa ya rena ya pele. Nakong e fetilego re ka ba re be re sekametše go dumelela mediro e sego bohlokwa gore e je nako e lego gona. Go tšwa mokgweng woo ga go bonolo. Ga go na motho yo a tlago go laela ka mekgwa ya rena ya go ithuta; e bile ga go nyakege gore re bege seo re se dirago tabeng ye. Go tsepama ga mekgwa ya rena ya go ithuta go ithekgile kudu ka go leboga ga rena “dilo tše bohlokwa kudu” le go ikemišetša ga rena go ‘thakanela sebaka’ gore re holwe ke tšona.—Ba-Fil. 1:10, NW; Ba-Ef. 5:16.
11 Diboka tša Bokriste di kgatha tema e bohlokwa tšwelopeleng ya rena ya moya, di re nea thuto le kgothatšo tše di nyakegago. Ka gona, go ba gona dibokeng ke karolo e nngwe e bohlokwa ya mokgwa wa rena wa ka mehla wo o rulagantšwego. Paulo o gateletše bohlokwa bja se. Ga se kgetho e ithekgilego ka se se ratwago.—Ba-Heb. 10:24, 25.
12 Go ba ba ba rulagantšwego go ka bontšhwa bjang ge re rulaganya lenaneo la rena la beke le beke la modiro? Ba bangwe ba rulaganya dinako tše itšego bakeng sa go phetha mediro ya motho ka noši ke moka ba leka go tsenya diboka dinakong lege e le dife tše di lego gona, eupja go swanetše go dirwa ka tsela e fapanego. Diboka tša rena tša beke le beke di swanetše go etišwa pele, mediro e mengwe e rulaganyetšwe nakong e sego ya tšona.
13 Go ba gona dibokeng ka mehla go nyaka thulaganyo e botse le tirišano ya lapa. Matšatšing a beke ba bantši ba rena re na le lenaneo le le tletšego la modiro leo gantši le re tlogelago re se na nako. Se se bolela gore ge e ba go kgonega, dijo tša mantšiboa di swanetše go lokišwa e sa le ka pela ka mo go lekanego gore lapa le be le nako e lekanego ya go ja, go itokiša le go fihla sebokeng pele se thoma. Ditho tša lapa di ka dirišana ka ditsela tše di fapa-fapanego go fihlelela seo.
14 Tirelo ya tšhemo ya ka mehla ke ya bohlokwa ge e ba re tla dula re sepela ka go tšwela pele mokgweng wa ka mehla wo o rulagantšwego. Ka moka ga rena re lemoga gabotse boikarabelo bja rena bjo bogolo bja go bolela molaetša wa Mmušo. Ke sona se se re dirago Dihlatse tša Jehofa. (Jes. 43:10) Ka ge e le modiro o akgofilego le o holago kudu woo o dirwago lehono, ga go na kamoo re ka o lebelelago ka mo go swanetšego e le karolo ya sewelo ya mokgwa wa rena wa ka mehla. Paulo o eleditše gore: “A re ipexeng [ka mehla, NW] xo Modimo ka sedimo sa thêtô, e lexo sôna seenywa sa melomo ye e ipolêlaxo ka Leina la xaxwe.”—Ba-Heb. 13:15.
15 Ge re rulaganya modiro wa rena wa beke e nngwe le e nngwe, dinako tše itšego di swanetše go beelwa ka thoko bakeng sa tirelo ya tšhemo. Mohlomongwe phuthego e na le diboka tša tirelo tše di rulaganywago ka makga a mmalwa bekeng e nngwe le e nngwe gomme e fo ba taba ya go kgetha tšeo re ka di thekgago. E tla ba mo go lokilego go katanela go tšea karolo sebopegong se sengwe le se sengwe sa tirelo, bjalo ka go dira modiro wa ntlo le ntlo ka dimakasine le dipuku tše dingwe, go dira maeto a go boela le go swara dithuto tša Beibele. Re ka ba ra itokišetša e sa le pele go nea bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago ka go swara dipuku le go phafogela dibaka tša go thoma dipoledišano. Ka ge gantši re e-tšwa le ba bangwe, re swanetše go botšiša ka lenaneo la bona gore re kgone go dira dithulaganyo tše di tlago go re lokela ka mo go swanago.
16 Mokgwa wa rena wa boboledi o swanetše go kgomarelwa go sa šetšwe go se thabele ga tšhemong. Re tseba e sa le pele gore ke ba sego kae feela ba ba tlago go arabela ka mo go kgahlišago. (Mat. 13:15; 24:9) Hesekiele o be a romilwe go bolela go batho ba ba bego ba ‘hlanogile, ba difahlogo tše thata le ba dipelo tše di retetšego.’ Jehofa o ile a holofetša go thuša Hesekiele ka go ‘thatafatša phatla [ya gagwe] go etša tša bona,’ ke gore, “bothata bya talama le bya lexakabjê.” (Hesek. 2:3, 4; 3:7-9) Ka gona mokgwa wa ka mehla wa tirelo o nyaka kgotlelelo.
17 Mehlala e Mebotse e ka Ekišwago: Ba bantši ba rena re dira gakaone tirelong ya tšhemo ge go e-na le motho yo a etelelago pele. Paulo le badirišani ba gagwe ba beile mohlala o mobotse, gomme o kgothaleditše ba bangwe gore ba mo ekiše. (Ba-Fil. 3:17) Mokgwa wa gagwe wa ka mehla o be o akaretša dikarolo ka moka tše di bego di nyakega gore a ipoloke a tiile moyeng.
18 Le lehono re šegofaditšwe ka mehlala e mebotse. Go Ba-Hebere 13:7, Paulo o eleditše ka gore: “Xopolang baruti ba [“bao ba etelelago pele gare ga,” NW] lena . . . Le bônê pheletšô ya tsela ya bôná, Le etšê bôná ka tumêlô.” Ee, Kriste ke Mohlala wa rena eupja re ka ekiša tumelo e bontšhwago ke bao ba etelelago pele. Go swana le Paulo, bagolo ba swanetše go phafogela go nyakega ga gore ba be mehlala e mebotse go ba bangwe. Lege maemo a bona e ka ba a fapanego, yo mongwe le yo mongwe o swanetše go kgona go bontšha gore o kgomarela mokgwa wa ka mehla wo o rulagantšwego go etišeng dikgahlego tša Mmušo pele. Gaešita lege ba e-na le boikarabelo bja tša boiphedišo le bja lapa, bagolo ba swanetše go ba le mekgwa e hlomilwego ka go tia thutong ya motho ka noši, go beng gona dibokeng le go eteleleng pele tirelong ya tšhemo. Ka go nea ga bagolo bohlatse bja gore ba ‘buša [“okamela,” NW] ba malapeng a bona gabotse,’ bohle ka phuthegong ba tla kgothaletšwa go tšwela pele ba sepela ka mokgwa wa ka mehla wo o rulagantšwego.—1 Tim. 3:4, 5.
19 Dipakane tša Ngwaga o Mofsa wa Tirelo: Mathomong a ngwaga o mofsa wa tirelo ke nako e swanetšego ya gore re naganišiše ka mokgwa wa rena ka noši wa ka mehla. Tlhahlobo ya modiro wa rena wa ngwageng o fetilego e bontšha’ng? Na re ile ra kgona go kgomarela goba go kaonafatša ka mo go kgonegago tekanyo ya modiro wa rena? Re ka ba re dirile thuto ya rena ya motho ka noši gabotse. Re ka ba re bile gona dibokeng ka mehla kudu goba re ka ba re okeditše tirelo ya rena ya tšhemo ka go ngwadiša bjalo ka babulamadibogo ba go thuša. Mohlomongwe re kgona go šupa ditiro tše itšego tša botho bja Bokriste tše re di diretšego ba bangwe ka phuthegong ya rena goba ka lapeng. Ge e ba go le bjalo, re ka thabela gore re sepetše ka tsela e kgahlago Modimo gomme re na le lebaka le le botse la go ‘tiiša go swara ka tsela yeo.’—1 Ba-Thes. 4:1.
20 Go thwe’ng ge e ba mokgwa wa rena o be o fela o kgaotša goba e be e se wa ka mehla? Re ile ra kgongwa bjang moyeng? Na tšwelopele ya rena e ile ya šitišwa ka lebaka le itšego? Go kaonefatša go thoma ka go kgopela thušo ya Jehofa. (Ba-Fil. 4:6, 13) Boledišana le lapa ka moka ka dinyakwa tša gago, o kgopele thušo ya lona tabeng ya go beakanya dikarolo tša mokgwa wa gago wa ka mehla. Ge e ba o e-na le mathata, kgopela thušo go bagolo. Ge e ba re dira boiteko bjo mafolofolo gomme re arabela tlhahlong ya Jehofa, re ka kgodišega gore re tla phema ‘go dula fela [re] hloka dienywa.’—2 Pet. 1:5-8.
21 Go sepela ka mokgwa wa ka mehla wo o rulagantšwego go lebiša ditšhegofatšong tše di dirago gore maiteko a gago e be a nago le mohola. Ge le dutše le ikemišetša go sepela ka go tšwela pele mokgweng wo o rulagantšwego, “le se tšwafe borotong; le fišege moyeng; le direle Morena.” (Ba-Roma 12:11, PK)—Bakeng sa tlhaloso e oketšegilego e nabilego ya sehlogo se, bona Morokami wa May 1, 1985, matlakala 13-17.