Go Ithapela Modiro O Mongwe Le O mongwe O Botse Ka Go Rata
1 Puku ya lefase e boletše ka Dihlatse tša Jehofa gore: “Go be go tla ba thata go hwetša ditho tša sehlopha le ge e le sefe se sengwe tšeo di šomago ka thata bodumeding bja tšona go etša kamoo Dihlatse di dirago ka gona.” Ke ka baka la’ng Dihlatse tša Jehofa di šoma ka thata gakaakaa le ka moya wa go rata gakaakaa?
2 Lebaka le lengwe ke gore di tutuetšwa ke go bona go akgofa ga nako. Jesu o ile a lemoga gore o be a e-na le nako e lekaneditšwego yeo ka yona a swanetšego go fetša modiro wa gagwe lefaseng. (Joh. 9:4) Le ge Morwa yo a tagafaditšwego wa Modimo a buša gare ga manaba a gagwe lehono, batho ba Jehofa ba lemoga gore ba na le nako e lekaneditšwego ya go dira modiro wa bona. Ka baka leo, ba dula ba ithapela tirelo e kgethwa ka go rata. (Ps. 110:1-3) Ka ge go nyakega badiri ba ba oketšegilego bakeng sa go buna, maiteko a bona a ka se ke a kgaotša. (Mat. 9:37, 38) Ka gona, ba leka go ekiša Jesu yo a beilego mohlala o phethagetšego wa go rata le wa mafolofolo modirong wa gagwe.—Joh. 5:17.
3 Lebaka le lengwe leo ka lona Dihlatse tša Jehofa di šomelago Jehofa ka moya ka moka ke gore mokgatlo wa tšona wa lefase ka bophara o fapane le dihlopha tše dingwe ka moka. Mekgatlo ya bodumedi ya lefase ka tlwaelo e nyaka feela nako e nyenyane le boiteko go bakgomaredi ba yona. Seo ba se dumelago se na le tutuetšo e nyenyane goba ga se na yona maphelong a bona a letšatši le letšatši, ditirišanong tša bona le ba bangwe goba dilong tšeo ba di phegelelago bophelong. Ka ge ba hloka matla a tutuetšago a tumelo ya therešo, ba phegeletše gore badiši ba bona ‘ba ba botše tše boleta,’ ba ba kgonthišetše gore boiteko bja bona bja go ithola kgwara bo lekane. (Jes. 30:10) Baruti ba bona ba kgahlilwe ke ‘go kweša ditsebe tša bona bose,’ ba bjala moya wa go se thabele le go tšwafa moyeng.—2 Tim. 4:3.
4 Seo ke se se fapanego gakaakang gare ga batho ba Jehofa! Selo se sengwe le se sengwe se se lego mabapi le borapedi bja rena se akaretša boiteko, go katana, gotee le modiro. Letšatšing le lengwe le le lengwe le selong se sengwe le se sengwe se re se dirago, re diriša seo re se dumelago. Le ge therešo e re tlišetša lethabo, e akaretša ‘bothata bjo bogolo’ bakeng sa gore re phethe seo e se nyakago. (Bapiša le 1 Ba-Thesalonika 2:2.) Go fo phetha boikarabelo bja bophelo bja letšatši le letšatši ke mo go lekanego go boloka batho ba bantši ba swaregile. Lega go le bjalo, ga re dumelele ditiro tše go re thibela go etiša dikgahlego tša Mmušo pele.—Mat. 6:33.
5 Seo re se neilwego gore re se dire tirelong ya Jehofa ke se se holago kudu le se se akgofilego moo re tutueletšegago go ‘reka’ nako dilong tše dingwe tšeo re di phegelelago gomme re e diriše ka mo go holago kudu ditabeng tša moya. (Ba-Ef. 5:16, NW) Ka ge re tseba gore boineelo bja rena go Modimo le moya wa go rata di kgahliša Jehofa, re na le tutuetšo e kgolo kudu ya go tšwetša pele modiro wa rena o thata. Ka ditšhegofatšo tšeo re di amogelago mo nakong ye le dikholofelo tša bophelo bja nakong e tlago, boikemišetšo bja rena ke go tšwela pele re “šoma ka thata le go katana” bakeng sa dikgahlego tša Mmušo.—1 Tim. 4:10, NW.
6 Boineelo le Moya wa Boikgafo: Batho ba bantši lehono ba etiša dinyakwa le dikgahlego tša dilo tše di bonagalago pele ga selo le ge e le sefe se sengwe. Ba ikwa ba e-na le tshwanelo e tletšego tabeng ya go lebiša tlhokomelo go seo ba tlago go se ja, go se nwa goba go se apara. (Mat. 6:31) Ka ge ba sa kgotsofalele dilo tša bohlokwa, ba tutuetšwa ke pakane ya go thabela go phela gabotse ka mo go feletšego mo nakong ye le ‘go ba le dilo tše dintši tše dibotse tšeo di boloketšwego nywaga e mentši, gore ba kgone go iketla, ba je, ba nwe gomme ba thabe.’ (Luka 12:19) Motho yo a tlwaelegilego yo a tsenago kereke o nagana gore boiteko le ge e le bofe bja motho ka noši bjo bo nyakwago ke bodumedi bja gagwe ke go gatakelwa ga ditokelo tša gagwe. Kgopolo ya go tlogela goba gaešita le go fokotša go phegelela dilo tše itšego tše di bonagalago goba go gafa kgahlego e thabišago ke e sa rategego. Ka ge kgopolo ya gagwe e theilwe go yena ka noši, go hlagolela moya wa boikgafo ga se ga tlhago e bile ke mo go se nago tlhaologanyo.
7 Re lebelela taba ye ka tsela e fapanego. Lentšu la Modimo le louditše kgopolo ya rena e le gore re nagane dikgopolo tša Modimo go e na le tša batho. (Jes. 55:8, 9) Re na le dipakane bophelong tšeo di phagametšego mediro ya nama. Go lwelwa ga bogoši bja Jehofa le go kgethagatšwa ga leina la gagwe ke dikgang tše bohlokwa kudu legohleng ka moka. Ge di bapišwa, bohlokwa bja dikgang tše ke bjo bogolo kudu moo e lego gore ditšhaba ka moka “di bjalo ka lefeela-fela [pele ga gagwe, NW].” (Jes. 40:17, PK) Boiteko le ge e le bofe bja go phela maphelo a rena ka tsela yeo e hlokomologago thato ya Modimo bo swanetše go lebelelwa e le bošilo.—1 Ba-Kor. 3:19.
8 Ka gona le ge dilo tše dingwe tša dilo tše di bonagalago di nyakega gomme tše dingwe di hola go tšwetšeng pele mediro ya Mmušo, re lemoga gore tše ga se “dilo tša bohlokwa kudu” e le ka kgonthe. (Ba-Fil. 1:10, NW) Re kgomarela moya wa 1 Timotheo 6:8 tabeng ya go lekanetša go phegelela ga rena dikgahlego tša dilo tše di bonagalago gomme ra katanela ka bohlale go boloka dipelo tša rena di tsepamišeditšwe go ‘tše di sa bonwego tša neng le neng.’—2 Ba-Kor. 4:18.
9 Ge re nagana kudu ka dikgopolo tša Modimo, re ba le dipelaelo tše dinyenyane ka dilo tše di bonagalago. Ge re akanya ka seo Jehofa a šetšego a re diretše sona gotee le ditšhegofatšo tše di kgahlišago tšeo a di holofeditšego bakeng sa bokamoso, re ikemišeditše go gafa selo le ge e le sefe seo a se nyakago go rena. (Mar. 10:29, 30) Re bile gona ka baka la gagwe. Ge nkabe e se ka kgaugelo le lerato la gagwe, nkabe re sa thabele bophelo mo nakong ye e bile re se na bokamoso le ge e le bofe. Re ikwa re gapeletšega go ikgafa, ka ge selo se sengwe le se sengwe se re se dirago tirelong ya gagwe ‘e le seo re swanetšego go se dira.’ (Luka 17:10, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Se sengwe le se sengwe seo re kgopelwago go se bušetša go Jehofa, re arogana le sona ka lethabo re tseba gore re tla “buna wa thsétšô.”—2 Ba-Kor. 9:6, 7.
10 Bjale go Nyakega Badiri ba ba Ratago: Go tloga mathomong a yona, phuthego ya Bokriste e ile ya tsena nakong ya modiro o mogolo kudu. Bohlatse bjo bo tletšego bo ile bja swanelwa ke go newa pele ga go šwalalanywa ga Jerusalema ka 70 C.E. Nakong yeo barutiwa ba Jesu ba be ba ‘swaregile kudu ka lentšu.’ (Dit. 18:5, NW) Koketšego e akgofago e ile ya dira gore e be mo go nyakegago go tlwaetša baebangedi ba oketšegilego le badiši ba ba nago le bokgoni gotee le go diriša thušo ya bona. Go be go nyakega banna ba ba nago le phihlelo tabeng ya go dirišana le babuši ba lefase gotee le ba ba nago le bokgoni bja go hlokomela go kgoboketšwa le go abja ga dilo tše di bonagalago. (Dit. 6:1-6; Ba-Ef. 4:11) Le ge ba sego nene ba ile ba hlankela maemong a phagamego, ba bantši ba ile ba dula ba sa lemogwe. Eupša ka moka ga bona ‘ba ile ba katana,’ ba šoma gotee ka pelo ka moka gore modiro o phethwe.—Luka 13:24.
11 Gaešita le ge go be go e na le go nyakega mo gonyenyane kudu ga modiro o mafolofolo lefaseng ka bophara nywaga-kgolong e mentši yeo e ilego ya latela, go tsošološwa mo gogolo ga modiro wa Mmušo go ile gwa thoma ge Jesu a be a tšea matla a gagwe a Mmušo ka 1914. Mathomong, ba sego kae ba ile ba lemoga gore go nyakega ga badiri bakeng sa dikgahlego tša Mmušo e be e tla ba mo gogolo gakaakaa, mo go nyakago thušo ya ba ba ratago ba dimilione dinageng tša lefase ka moka.
12 Lehono mokgatlo o swaregile ka mo go tseneletšego medirong e fapa-fapanego kudu yeo e nyakago matlotlo a rena ka moka. Modiro wa Mmušo o tšwela pele ka tekanyo e kgolo. Go akgofa ga mehla ya rena go re tutueletša go katana le go diriša selo se sengwe le se sengwe sa bohlokwa seo re nago le sona bakeng sa go phetha modiro wo o nyakago go dirwa. Ge bofelo bja tshepedišo e kgopo ka moka ya dilo bo dutše bo batamela gakaakaa, re letetše modiro o mogolo le go feta mehleng e lego ka pele. Mohlanka yo mongwe le yo mongwe yo a ineetšego wa Jehofa o kgopelwa gore a ithape ka go rata modirong o akgofilego wa go kgoboketša.
13 Ke Eng Seo se Swanetšego go Dirwa? Re ka bolela ka go rereša gore go na le “go gontši mo [re] go dirago modirong wa Morena.” (1 Ba-Kor. 15:58, NW) Mašemong a mantši puno e budule, eupša badiri ga ba nene. Re laletšwa go phetha karolo ya rena e sego ka go nea bohlatse feela ka mo go tletšego kudu tšhemong ya rena ka moka, eupša le ka go lebeletšana le tlhohlo ya go hlankela moo go nyakegago thušo e kgolo gona.
14 Ke mo go retegago go bona kamoo Dihlatse dikarolong ka moka tša lefase di ithapago ka gona ka go rata bakeng sa mediro e mengwe. Ye e ka tloga go go ithapa go agweng ga mafelo a borapedi, go šomeng dikopanong le go thušeng medirong ya tlhakodišo dinakong tša dikotsi go ya go go hlwekišeng Holo ya lefelong leo ya Mmušo ka mehla. Mabapi le modiro o boletšwego mafelelong, moo ke taba ya go kgonthišetša gore ka mehla Holo ya Mmušo e tlogelwa e le boemong bjo bo hlwekilego le bjo bo rulagantšwego ka morago ga seboka se sengwe le se sengwe. Go phetha mediro yeo e ka bago e lebelelwa e le e nyatšegago go bontšha go kwešiša ka mo go swanetšego mantšu a Jesu a lego go Luka 16:10: “Mmotexi-dinyaneng, le ka tše kxolo ó a bôtêxa. Mo-se-loke-dinyaneng, le ka tše kxolo xa a loke.”
◼ Go Thekga Mediro ya Phuthego: Le ge phuthego e nngwe le e nngwe e šoma e le karolo ya mokgatlo ka kakaretšo gomme e amogela tlhahlo e tšwago go “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale,” e bopilwe ke bagoeledi ba fapa-fapanego ba Mmušo. (Mat. 24:45) Tšeo e di fihlelelago di ithekgile kudu ka tekanyo ya seo Hlatse e nngwe le e nngwe e ikemišeditšego e bile e kgonago go se dira. Phuthego e lebiša tlhokomelo go bolelweng ga ditaba tše di lokilego tšhemong ya yona, go direng barutiwa ba bafsa ke moka e ba matlafatše moyeng. Yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka ba le karolo modirong wo. Re ka ba ra ipeela dipakane thutong ya motho ka noši, go tšeeng karolo dibokeng ka mo go holago le go thušeng ba bangwe ba ba nyakago thušo ka phuthegong. Mediro ye e re nea dibaka tše dintši tše dibotse gore re bontšhe go rata ga rena.
◼ Go Etelela Pele Maemong a Bolebeledi: Jehofa o gafetše bolebeledi bja phuthego e nngwe le e nngwe go bagolo ba yona ba ba kgethilwego. (Dit. 20:28) Ba ke banna ba ba ilego ba katana gore ba swanelegele tokelo ye. (1 Tim. 3:1) Ge e le gabotse, ngwanabo rena yo mongwe le yo mongwe ka phuthegong a ka swanelegela boikarabelo bjo bogolo. Banababo rena ba bantši ba gola moyeng gomme ba swanetše go tšwela pele ba gola ka tlase ga tlhahlo le thušo e lerato ya bagolo ba phuthego. Banna ba e swanetše go ba barutwana ba mafolofolo ba Beibele le dipuku tša rena. Ba ka bontšha go rata ga bona ka go ikokobeletša bagolo ba ba kgethilwego ke moya, ba ekiše tumelo ya bona gomme ba hlagolele dika tše di nyakwago go balebeledi.—Ba-Heb. 13:7, 17.
◼ Go Tsenela Tirelo ya Nako e Tletšego: Phuthego e šoma kudu-kudu go bolela ditaba tše di lokilego. (Mat. 24:14) Ke tšhegofatšo gakaakang ge ba ba fišegago ba oketša maiteko a bona ka go ingwadiša e le babulamadibogo! Gantši se se akaretša go dira dipeakanyo bophelong bja bona ka noši. Go ka nyakega dipeakanyo tše oketšegilego gore ba tšwele pele karolong ye e kgethegilego ya tirelo. Eupša bao ba kgomarelago tokelo ye go e na le go tlogela ka morago ga ngwaga goba go feta moo ka baka la go nyama mo go itšego ga nakwana, ba tla hwetša tšhegofatšo e humilego ya Jehofa e le ka kgonthe. Bagolo ba lerato le ba bangwe ba godilego tsebong ba ka tlaleletša katlegong ya babulamadibogo, ba ba kgothatša ka lentšu le ka ditiro. Ke moya o mobotse gakaakang o bontšhwago ke bafsa ba ba tsenelago modiro wa bobulamadibogo gatee-tee ge ba fetša sekolo! Go bjalo le ka batho ba bagolo ba ba ingwadišago e le babulamadibogo ba ka mehla gatee-tee ge boikarabelo bja bona bja tša boiphedišo bo fokotšega. Ka gona, ke mo go kgotsofatšago gakaakang go Mokriste yo a ineetšego ge a sepedišana le go akgofiša ga Jehofa modiro wa go kgoboketša!—Jes. 60:22.
◼ Go Tšea Karolo go Agweng le go Lokišweng ga Mafelo a Diboka: Go agilwe Diholo tša Mmušo tše makgolo tša sebjale-bjale gotee le Diholo tše dintši tša Kopano. Ka mo go makatšago, mo e nyakilego go ba modiro ka moka o dirilwe ke banababo rena le dikgaetšedi ba ba ilego ba gafa nako le bokgoni bja bona ka go rata. (1 Kor. 28:21) Dikete tša badiri ba ba ratago di boloka meago ye e le boemong bjo bobotse ka go dira mediro le ge e le efe yeo e ka bago e nyakega. (2 Kor. 34:8) Ka ge modiro wo e le karolo e nngwe ya tirelo e kgethwa, bao ba thušago ba ikgafa ka go rata ba sa kgopele go bušetšwa se sengwe bakeng sa tirelo ya bona tabeng ye, go etša ge ba sa kgopele go lefša bakeng sa go bolela ka ntlo le ntlo, go nea dipolelo tša phatlalatša phuthegong, goba ge ba thuša modirong wa dikopano tše dinyenyane goba tše dikgolo. Baithapi ba nea thušo ya bona ka bolokologi tabeng ya go rulaganya le go aga mafelo a borapedi bakeng sa go reta Jehofa. Ba thuša ka mafolofolo ka dilo tše bjalo ka go tlatša mangwalo a molao, go boloka dipego tša ditšhelete, go dira dikgokagano tša tša go reka le go bala tekanyo ya ditlabakelo tšeo di nyakegago. Bahlanka ba ba ba botegago ba Jehofa ga ba oketše ditshenyagalelo tše itšego tše di oketšegilego goba ba tsoma ka tsela le ge e le efe go hwetša dilo tše di bonagalago ka go lebanya goba ka go se lebanye medirong yeo ba e dirago, ka ge ditalente le matlotlo a bona ka moka di neetšwe go Jehofa. (Bona Tirelo ya Rena ya Mmušo ya February 1992, letlakala 3, serapa 10.) Modiro wo o nyaka badiri ba mafolofolo ba ba phethago mediro ya bona “ka pelo e ratago, ka gore [ba o] direla Morena.”—Ba-Kol. 3:23, PK.
15 Ka gona, ke eng seo se dirago gore go rata ga batho ba Jehofa e be mo go fapanego? Ke moya wa go nea. Go nea ga bona ka go hloka boithati go akaretša se se fetago tšhelete goba dilo tše di bonagalago—ba a “ithapa.” (Ps. 110:3, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Wo ke moko wa boineelo bja rena go Jehofa. Re putswa ka tsela e kgethegilego. Re hwetša “lethabo le legolo” gomme re “buna wa thsétšô” ka gobane seo re se dirago se lebogwa ke ba bangwe, bao le bona ba re neago. (Dit. 20:35, NW; 2 Ba-Kor. 9:6; Luka 6:38) Monei wa rena yo mogolo wa dimpho ke Tatago rena wa legodimong Jehofa, yo a ‘ratago yo a neago a thabile.’ (2 Ba-Kor. 9:7) O tla re putsa ga makgolo-kgolo ka ditšhegofatšo tšeo e tlago go ba tša ka mo go sa felego. (Mal. 3:10; Ba-Roma 6:23) Ka gona, ge o dirwa gore o hwetše ditokelo tirelong ya Jehofa, na o tla ithapa ka go rata gomme wa araba bjalo ka ge go dirile Jesaya gore: “Ké nna é, nthomê!”—Jes. 6:8.