Go Nyakega Babulamadibogo Ba Go Thuša Ba 10 000 Na O Ka Ba Mmulamadibogo Wa Go Thuša Ka March? April? May?
1 “Go Nyakega Baboledi ba 1000” e be e le leina la sehlogo seo se gatišitšwego ka go tokollo ya April 1881 ya Watch Tower. E be e swere boipiletšo bjo bo yago go banna le basadi ka moka ba ineetšego “bao Morena a bego a ba gafetše tsebo ya therešo ya Gagwe,” gore ba diriše nako le ge e le efe yeo ba ka bago le yona gore ba be le karolo go gašeng therešo ya Beibele. Bao ba bego ba ka kgona go nea seripa sa nako ya bona goba go feta moo ka mo go kgethegilego modirong wa Morena ba be ba kgothaletšwa go ithapela go ba baebangedi bao e lego barekiši ba dipuku—e lego diketapele tša babulamadibogo ba lehono.
2 Gaešita le ge dinako di fetogile ga e sa le go tloga nywageng ya bo-1800, go na le therešo e tee yeo e sa dutšego e le bjalo—bahlanka ba ineetšego ba Modimo ba nyaka go tšwela pele ba diriša nako e ntši ka mo go ka kgonegago go gašeng ditaba tše di lokilego. Go hlankela bjalo ka babulamadibogo ba go thuša, go dira gore bagoeledi ba phuthego ba kgone go kaonefatša bokgoni bja bona ge ba dutše ba neela nako e oketšegilego bodireding bja Mmušo.—Ba-Kol. 4:17; 2 Tim. 4:5.
3 Ga e sa le go tloga go hlongweng ga bjona, bobulamadibogo bja go thuša bo ile bja thabelwa ke banababo rena le dikgaetšedi ba makgolo a dikete. Go fišegela sebopego se sa bodiredi bja bobulamadibogo go ile gwa gola go fihla tekanyong ya gore go ile gwa fihlelelwa tlhora ya babulamadibogo ba go thuša ba 10 000 tšhemong ya lekala la Afrika Borwa ka April 1990! Ga e sa le go tloga nakong yeo go bile le dikoketšego tša bagoeledi dinageng ka moka tšeo di lego ka tlase ga lekala la rena, gomme se se tla dira gore palo ye e fihlelelege gabonolo. Ruri go na le kgonagalo ya go boeletša maiteko a a mabotse lebakeng la modiro o kgethegilego ka 1997.
4 Re go kgothaletša gore o be le pakane ya go ba mmulamadibogo wa go thuša ka kgwedi e tee goba go feta moo dikgweding tša March, April le May. Ke ka baka la’ng re akaretša March? Ka gobane lenyaga Segopotšo sa lehu la Kriste se wela ka Sontaga, March 23. Ga go na tsela e kaone yeo ka yona re ka dirišago dibeke tše di tlago pele ga Segopotšo go feta go kopanela ka phišego modirong wa go bolela ka Mmušo woo Morena le Mophološi wa rena, Jesu Kriste a o thomilego. Ge go dutše go newa mokgobo o mogolo wa bohlatse ka March, re ka laletša batho ba bantši bao ba thabelago gore ba re tlatše go gopoleng lehu la Kriste. Kgwedi ya March e bile e tla ba e kgethegilego ka gobane re tla be re sepediša puku e mpsha ya Sephiri sa Lethabo la Lapa ka lekga la mathomo. Go oketša moo, kgwedi ya March e na le Mekibelo e mehlano le Disontaga tše hlano, e lego seo se dumelelago modiro o mogolo wa mafelo-bekeng tirelong ya tšhemo. Go ba gona, dikgweding tša April le May, boiteko bjo bo tšwelago pele bja phišego bodireding bo tla re dumelela go boela moo go hweditšwego bao ba nago le kgahlego gomme ra thoma dithuto tše difsa tša legae tša Beibele re diriša poroutšha ya Ke Eng Seo Modimo a se Nyakago go Rena? Gape re tla akaretša tšhemo ya rena gabotse, kudu-kudu mafelo-bekeng ka ditokollo tša gona bjale tša Morokami le Phafoga! Gopola go sepediša dipeeletšo tša dimakasine tše tše pedi tše dibotse ka sebaka se sengwe le se sengwe bakeng sa go kgonthišetša go elela mo go tšwelago pele ga dijo tša moya go batho ba thabelago.
5 Ke Bomang Bao ba Swanelegago go ba Babulamadibogo ba go Thuša?: Puku ya Go Rulaganyetšwa go Dira Bodiredi bja Rena go letlakala 114 e hlalosa ka gore: “Lege e ba maemo a gago ka nnoši ekaba afe, ruri ge e ba o kolobeditšwe gomme o e-na le boitshwaro bjo bo botse, o ka kgona go rulaganya dilo gore o tle o fihlelele diiri tše 60 tše di nyakegago ka kgwedi bodireding bja tšhemo gomme o dumela gore o ka kgona go šoma kgwedi goba tše oketšegilego o le mmulamadibogo wa go thuša, gona bagolo ba phuthego ba tla thabela go ela hloko kgopelo ya gago bakeng sa tokelo ye ya tirelo.” Na o ka bula sebaka bakeng sa tokelo ye ka March? April? May?
6 Boemo bjo bo tsepamego bja kgopolo bja dihlopha tša bagolo gotee le thekgo ya pelo ka moka ya bagoeledi ka moka bo swanetše go dira gore karabelo boipiletšong bjo bja babulamadibogo ba go thuša ba 10 000 e be bjo bo atlegilego kudu. (Ba-Heb. 13:7) Dihlogo ka moka tša malapa di kgothaletšwa go lekola gore ke ba bakae ka malapeng a tšona bao ba ka tlatšago dihlopha tša babulamadibogo ba go thuša go e tee goba go feta moo ya dikgwedi tše di tlago.—Ps. 148:12, 13; bapiša le Ditiro 21:8, 9.
7 O se ke wa akgofela go phetha ka gore o ka se kgone go fihlelela bobulamadibogo ka baka la modiro wa gago wa nako e tletšego wa boiphedišo, lenaneo la sekolo, boikarabelo bja lapa goba ditlamo tše dingwe tša Mangwalo. Go ba bangwe go tšea karolo go ka no se be bonolo; lega go le bjalo, ka thulaganyo e botse le tšhegofatšo ya Jehofa ba ka atlega. (Ps. 37:5; Die. 16:3) Anke kganyogo ya go tšea karolo tirelong ya bobulamadibogo e laole maemo a gago; o se ke wa dumelela maemo a gago a laola kganyogo ya gago ya go bula madibogo. (Die. 13:19a) Ka gona, ka lerato le matla la go rata Jehofa le la go rata magagabo rena, ba bantši ba kgona go beakanya modiro wa bona wa beke le beke wa bophelo e le gore ba ka katološa bodiredi bja bona gatee ka kgwedi. (Luka 10:27, 28) Ditšhegofatšo tše dintši di boloketšwe bao ba katanago ka matla tirelong ya Mmušo.—1 Tim. 4:10.
8 Seo Bobulamadibogo bja go Thuša bo se Phethago: Boiteko bja moya ka moka bjo dikete tša bahlanka ba Modimo di bo dirago bakeng sa go ba babulamadibogo ba go thuša bo feleletša ka legoa le legolo la theto go Jehofa. Ge bagoeledi ba ba Mmušo ba dutše ba katanela go gaša ditaba tše di lokilego go batho ba oketšegilego, bona ka noši ba batametšwa kgaufsi le Jehofa ka gobane ba ithuta go ithekga kudu ka yena bakeng sa moya wa gagwe le tšhegofatšo.
9 Go ba le babulamadibogo ba go thuša, ba ka mehla le ba kgethegilego ba fišegago gare ga rena go tšweletša moya o mofsa wa phišego ka phuthegong. Phišego ya bona e a fetela ge ba dutše ba bolela ka diphihlelo tša bona tša tšhemo. Se se tutueletša ba bangwe gore ba hlahlobe lefsa dilo tšeo di tlago pele go bona le kgonagalo ya go ba le karolo ka mo go oketšegilego modirong o bohlokwa kudu wa bodiredi. Kgaetšedi yo a ilego a kolobetšwa a e-na le nywaga e 70 kapejana o ile a thoma go ba mmulamadibogo wa go thuša ka mo go tšwelago pele. Nywaga ka morago, ge a be a botšišwa lebaka leo ka lona a bego a sa dutše a katana gakaakaa bodireding e le mmulamadibogo wa go thuša kgwedi e nngwe le e nngwe a e-na le nywaga e mekaalo, o ile a bolela gore o be a ikwa eka nywaga ya pele e 70 ya bophelo bja gagwe e be e sentšwe, gomme o be a sa nyake go senya nywaga le ge e le efe ya gagwe e šetšego ya bophelo!
10 Motšea-karolo yo mongwe le yo mongwe modirong wa bobulamadibogo bja go thuša o tšweletša bokgoni bjo bo kaonefaditšwego bodireding. Hlatse e nngwe ya mofsa e dumetše ka gore: ‘Karolong ya pele ya bophelo bja bjana ke be ke tlwaetše go sepedišana le batswadi ba-ka medirong ya bona ya boboledi. Tirelo ya tšhemo e be e le e kgahlišago e le ka kgonthe. Lega go le bjalo, ge nako e dutše e e-ya le ile la ntlhabela sekolong moo ke ilego ka tšwelela ke le yo a fapanego go ba bangwe ka moka. Ke moka go ile gwa ba thata go nna gore ke bolele le barutwana-gotee le nna ka therešo. Ge ke bolela ka ntlo le ntlo, ke ile ka thoma go tšhoga kgopolo ya go kopana le motho yo ke bego ke mo tseba go tšwa sekolong. Ke nagana gore bothata bjo ke bego ke e-na le bjona e be e le go boifa batho. [Die. 29:25] Ka morago ga ge ke feditše sekolong, ke ile ka leka go bula madibogo ka nakwana. Ka baka leo, boboledi bo ile bja thoma go ba bjo ipiletšago go feta le ge e le neng pele. Ke be ke se sa hlwa ke bo lebelela e le modiro wa boithabišo, le gona e be e se morwalo o boima. Ge ke bona barutwana ba-ka ba Beibele ba tšwela pele therešong, ke ile ka thabela maikwelo a kgotsofalo e tseneletšego a bohlatse bja gore Jehofa Modimo o be a thekga maiteko a-ka.’ Mofsa yo o ile a tšwela pele ka go hlankela e le mmulamadibogo wa ka mehla.
11 Go ya ka tsela e šomago ya go lebelela boemo, ge ba bantši ba hlankela e le babulamadibogo ba go thuša ka phuthegong, se se feleletša ka go akaretšwa ga tšhemo ka tshwanelo. Ngwanabo rena yo a dirago modiro wa go aba mašemo a ka kgopela thušo ya babulamadibogo ba go thuša bakeng sa go akaretšwa ga dikarolo tšeo di šongwago ka sewelo. Go tla le dijo tša mosegare le go šoma letšatši ka moka tirelong go tla dira gore o kgone go šoma gaešita le dikarolong tša kgole tša tšhemo.
12 Bagolo ba Lokišetše e sa le Pele: Dikgweding tše tharo ka moka tše di tlago, go swanetše go dirwa dithulaganyo bakeng sa mehuta e fapa-fapanego ya modiro wa go nea bohlatse ka dinako tše di fapa-fapanego tša beke, go akaretša karolong ya mafelelo ya thapama le karolo ya pele ya mantšiboa, e le gore ba bantši ka mo go kgonegago ba ka tšea karolo. Go tlaleletša go direng modiro wa ka mehla wa ntlo le ntlo, akaretšang dinako tša go nea bohlatse setarateng, go šoma tšhemo ya kgwebo le go etela bao ba bego ba se gona gae. Ka go dira bjalo, bagolo ba thuša bao ba bulago madibogo gore ba tšee karolo tirelong le phuthego ka nako yeo e tlago go ba e holago le e swanetšego bakeng sa babulamadibogo. Phuthego e swanetše go tsebišwa gabotse ka dithulaganyo ka moka tša tirelo ya tšhemo. Go swarwa ga diboka tša tirelo ya tšhemo go swanetše go rulaganywa gabotse le go swarwa ka tshwanelo gaešita le ge phuthego e e-na le seboka sa mesong ya Sontaga. Go oketša moo, tšhemo e lekanego e swanetše go dirwa gore e hwetšagale gomme dimakasine tše di lekanego gotee le disola tše dingwe tša dipuku di swanetše go otarwa ka nako.
13 Beakanya Thulaganyo ya Gago ka Noši ya Tirelo: Ngwanabo rena yo mongwe yo mathomong a bego a e-na le poifo ya go ba mmulamadibogo wa go thuša, o itše: “Ruri go bonolo go feta kamoo ke bego ke nagana gore go tla ba ka gona. Go fo nyaka thulaganyo e botse.” Letlakaleng la ka morago la pampiri ye ya ka gare, na o bona thulaganyo ya mohlala ya bobulamadibogo bja go thuša yeo e tlago go šoma go wena? Diiri tše 15 beke e nngwe le e nngwe bakeng sa bodiredi ke yona nako ka moka yeo e nyakegago ya babulamadibogo ba go thuša.
14 Basadi ba malapa le bašomi bao ba šomago tšhifi ya mathapama gantši ba ka rulaganyetša nako ya bona ya mesong bakeng sa tirelo ya tšhemo e le gore ba tle ba hlankele e le babulamadibogo ba go thuša. Bana ba sekolo le bašomi bao ba šomago tšhifi ya bošego gantši ba ka dirišetša nako ya mafelelo ya mathapama a bona modirong wa boboledi. Bašomi ba mošomo wa boiphedišo bao ba šomago nako e tletšego ba ile ba hwetša e le mo go kgonegago gore ba tšee letšatši le tee la go ikhutša modirong mo bekeng goba go dirišetša mafelo-beke ka mo go tletšego bodireding go tlaleletša go neeng bohlatse mantšiboa. Ba bantši bao tirelo ya bona ya tšhemo e lego yeo e lekanyeditšwego modirong wa mafelo-bekeng ba kgetha dikgwedi tšeo di nago le mafelo-beke a mahlano a tletšego. Seo ke sa therešo ka March, gotee le August le November lenyaga. O diriša thulaganyo e sa ngwalwago selo yeo e lego go letlakala 6 yeo e neilwego e le tlhahlo, naganišiša ka kelohloko le ka thapelo ka seo e tlago go ba thulaganyo ya tirelo ya motho ka noši yeo e tlago go ba e šomago bakeng sa maemo a gago a motho ka noši.
15 Mohola o mongwe wa tokišetšo ya go bula madibogo ke go feto-fetoga le maemo ga yona. O ka kgetha dikgwedi tšeo o tlago go bula madibogo ka tšona, gomme o ka hlankela gantši kamoo o ratago ka gona. Ge e ba o rata go ba mmulamadibogo wa go thuša ka mo go tšwelago pele eupša o sa kgone go dira bjalo, na o kile wa nagana ka go ingwadiša kgwedi e nngwe le e nngwe ngwaga ka moka? Ka lehlakoreng le lengwe, ba bangwe ba kgona go hlankela ka mo go tšwelago pele e le babulamadibogo ba go thuša ka lebaka le le oketšegilego la nako.
16 Tokišetšo ya Bobulamadibogo bja Nako e Tletšego: Ba bantši bao ba nago le moya wa bobulamadibogo ba tla rata go hlankela e le babulamadibogo ba ka mehla, eupša ba ipotšiša ge e ba ba e-na le nako, maemo goba matla a go ka bo dira. Ka ntle le pelaelo bontši bja bao ga bjale e lego babulamadibogo ba ka mehla mathomong ba ile ba diriša tirelo ya bobulamadibogo bja go thuša e le tokišeletšo ya modiro wa nako e tletšego. Ka go oketša thulaganyo ya gagwe ya bobulamadibogo bja go thuša ka iri e tee feela letšatši le lengwe le le lengwe goba ka letšatši le tee le tletšego beke e nngwe le e nngwe, go a kgonega gore motho a phethagatše thulaganyo ya bobulamadibogo bja ka mehla. Bakeng sa go bona ge e ba seo se kgonega go wena, ke ka baka la’ng o sa leke go diriša diiri tše 90 bodireding kgweding e tee goba tše oketšegilego tša go ba mmulamadibogo wa go thuša? Ka nako e swanago o tla be o tšweletša maeto a go boela le dithuto tša Beibele, e lego seo se tlago go go dumelela go thabela bodiredi bjo bo tletšego bja bobulamadibogo.
17 Kgaetšedi yo mongwe o ile a thabela nywaga e tshelelago ya bobulamadibogo bja go thuša bjo bo tšwelago pele. Nakong yeo ka moka pakane ya gagwe e be e le go tsenela tirelo ya bobulamadibogo bja ka mehla. Gore a fihlelele seo o ile a leka mediro e mene e sa swanego ya boiphedišo a holofetše go tšweletša boemo bjo bo bego bo tla dira gore a kgone go fihlelela diiri tše 90 tše di nyakegago bakeng sa babulamadibogo ba ka mehla. Kgwedi e nngwe le e nngwe o ile a thala thulaganyo e tee goba tše pedi e le gore a bone ge e ba go be go ka kgonega. Eupša ge a di hlahloba, o ile a nagana gore o be a ka se kgone go fihlelela bodiredi bja nako e tletšego. Lega go le bjalo, o ile a tšwela pele a kgopela Jehofa bakeng sa tlhahlo ya gagwe. Ke moka ka letšatši le lengwe ge a be a lokišeletša Seboka sa Tirelo, o ile a bala sehlogo ka go Tirelo ya Rena ya Mmušo ya September 1991 seo se boletšego gore: “Go e na le go gatelela ka mo go sa swanelago tekanyo ya diiri tše di nyakwago, ke ka baka la’ng o sa lebiše tlhokomelo go dibaka tše oketšegilego tša go kopanela modirong wa go kgoboketša? (Joh. 4:35, 36)” O laodiša ka gore: “Ke ile ka badišiša lefoko le ka makga a mahlano goba a tshelelago, gomme ka tloga ke kgodišega gore ye e be e le karabo ya Jehofa. Ka yona nako yeo ke ile ka dira phetho ya go tsenela tirelo ya bobulamadibogo bja ka mehla.” Gaešita le ge thulaganyo ya gagwe ya modiro wa nakwana wa boiphedišo e be e se e phalago tšohle, o ile a tliša kgopelo ya gagwe ya go kgopela go ba mmulamadibogo wa ka mehla. Beke ka morago thulaganyo ya gagwe e ile ya fetoga, gomme a newa diiri tša go šoma modiro wa boiphedišo tšeo di bego di tloga di mo swanela. O ile a phetha ka gore, “Na se ke seatla sa Jehofa goba bjang?,” gomme a oketša ka gore: “Ge o kgopela tlhahlo go Jehofa gomme o e hwetša, o se ke wa e tšhabela—e amogele.” Ge e ba go ba mmulamadibogo wa ka mehla e le kganyogo ya gago e tšwago pelong, mohlomongwe mafelelong a dikgwedi tše tharo o le mmulamadibogo wa go thuša dikgweding tše tša March, April le May, o tla be o kgodišegile gore le wena o ka atlega bodireding bja nako e tletšego.
18 Re kgodišegile gore Jehofa o tla šegofatša phišego gomme a thekga maiteko a batho ba gagwe ge ba dutše ba gaša ditaba tše di lokilego tša phološo nakong ye ye e kgethegilego ya modiro. (Jes. 52:7; Ba-Roma 10:15) Na o tla arabela kgopelong ya babulamadibogo ba go thuša ba 10 000 ka go ba le karolo ka March? April? May?
Kamoo O Ka Atlegago Ka Gona O Le Mmulamadibogo Wa Go Thuša
■ E-ba le kgopolo e nepagetšego mabapi le ditebelelo tša gago
■ Rapela Jehofa gore a šegofatše maiteko a gago
■ Laletša mogoeledi yo mongwe gore a bule madibogo le wena
■ Rulaganya thulaganyo e šomago ya tirelo
■ Otara sesola se se lekanego sa dimakasine
■ Thekga dithulaganyo tša phuthego tša tirelo
■ Tsoma dibaka tša go nea bohlatse bjo bo sa rulaganyetšwago