LAEPRARI YA INTHANETENG
Watchtower
LAEPRARI YA INTHANETENG
Sepedi
  • BEIBELE
  • DIKGATIŠO
  • DIBOKA
  • km 12/97 p. 3-p. 4
  • Re Swanetše Go Ba Barutiši, E Sego Baboledi Feela

Karolo ye ga e na bidio.

Tshwarelo, go bile le bothatanyana ka bidio ye.

  • Re Swanetše Go Ba Barutiši, E Sego Baboledi Feela
  • Tirelo ya Mmušo—1997
  • Tšeo di Swanago
  • Kamoo go ka Dirwago Barutiwa ka Gona ka Puku ya Tsebo
    Tirelo ya Mmušo—1996
  • Tlhahlobo Ya Go Gatela Pele Modirong O Akgofilego Wa Go Dira Barutiwa
    Tirelo ya Mmušo—1998
  • Ela Hloko ‘Bokgoni bja Gago bja go Ruta’
    Morokami o Tsebatša Mmušo wa Jehofa—2008
  • Go Nyakega Dithuto Tša Beibele Tše Oketšegilego
    Tirelo ya Mmušo—1998
Bona tše dingwe
Tirelo ya Mmušo—1997
km 12/97 p. 3-p. 4

Re Swanetše Go Ba Barutiši, E Sego Baboledi Feela

1 Go ile gwa bolelwa gore “Dihlatse tša Jehofa di akareditše e le ka kgonthe lefase ka go nea bohlatse bja tšona.” Se se ile sa kgonega bjang? E sego ka matla a motho, eupša ka moya wa Modimo wo o šomago go bahlanka ba gagwe ge ba dutše ba diriša ditokišetšo tše fapa-fapanego go phethagatša thomo ya bona ya boboledi le ya go ruta.​—⁠Sak. 4:⁠6; Dit. 1:⁠8.

2 Letlakala le le gatišitšwego ke sedirišwa se se atlegago go phethagatšeng modiro wa rena wa go bolela. Ka nywaga e mentši dipuku, dipukwana, diporoutšha, dimakasine le dipampišana tše dimilione tše dikete di ile tša gatišwa le go abja ke Dihlatse tša Jehofa go thuša go tsebatša ditaba tše di lokilego tša Mmušo. Dipego tše di lego ka go 1997 Yearbook di bontšha gore tšweletšo ya dipuku e fihleletše dipalo tše dikgolo kudu. Go fihla lehono, go ile gwa gatišwa dikopi tše fetago dimilione tše 91 tša New World Translation. Ka ngwaga o tee palo ya dimakasine tša Morokami le Phafoga! tšeo di ilego tša gatišwa United States di ile tša oketšega ka 7,1 lekgolong. Jeremane, tšweletšo ya dimakasine e ile ya oketšega ka 35 lekgolong. Palo ya ka godimo ga tee tharong ya dimakasine tšeo di ilego tša tšweletšwa moo e be e le bakeng sa tšhemo ya Russia.

3 Ke ka baka la’ng go nyakega dipuku tše dintši gakaakaa? Lefaseng ka bophara, go bile le karabelo e kgahlišago kgothatšong yeo e neilwego ya gore re nee bohlatse kae le kae moo batho ba ka hwetšwago gona. Ka ge bontši bja rena re atološa modiro wa rena wa go nea bohlatse​—⁠mafelong a batho bohle, ditarateng le tšhemong ya kgwebo⁠—​ditekanyo tše dikgolo tša dipuku di sepedišetšwa batho bao ba bontšhago kgahlego e itšego. Ba bantši ba batho ba, ke ka sewelo ba bilego le sebaka sa go kwa molaetša wa Mmušo ge e ba ba kile ba ba le sona nakong e fetilego. E le go fihlelela senyakwa se, diphuthego di dula di e-⁠na le mehuta-huta ya dikgatišo bakeng sa go di diriša dibopegong ka moka tša bodiredi.

4 Pakane ya Rena ke Efe ge re Aba Dipuku? Pakane ya rena ga se go fo sepediša dipuku. Thomo ya go dira barutiwa e akaretša dibopego tše pedi​—⁠e lego boboledi le go ruta. Sa pele, re na le tokelo ya go bolela ditaba tše di lokilego tša Mmušo, re dira gore batho ba lemoge gore ke wona kholofelo e nnoši ya batho. (Mat. 10:⁠7; 24:​14) Dipuku tša rena tšeo di theilwego Beibeleng ke didirišwa tšeo di hlatsetšwego ka nako e telele le tšeo di atlegago go hlohleletšeng kgahlego le go fetišetšeng tsebo mabapi le Mmušo go ba bangwe.

5 Sa bobedi, ge e ba re tla dira barutiwa, re swanetše go ruta dilo ka moka tšeo Jesu a di laetšego. (Mat. 11:⁠1; 28:​19, 20) Gape, dipuku di kgatha tema ya bohlokwa go nweletšeng ga rena therešo ka dipelong tša barutwana, di ba thuša gore e be barutiwa.

6 Bao ba amogelago dipuku e ka ba ‘bakwi ba lentšu,’ eupša ga go bonale e ka ba badiri ba lona ge e ba ba tlogetšwe ba nnoši. (Jak. 1:​22-​25) Ke ba sego kae bao le ka mohla e ka bago barutiwa ge e se feela ge yo mongwe a ka ba hlahla. (Dit. 8:​30, 31) Ba nyaka morutiši gore a ba thuše gore ba iponele ka noši therešo yeo e hwetšwago ka Mangwalong. (Dit. 17:​2, 3) Pakane ya rena ke go ba thuša gore ba tšwele pele go fihla ntlheng ya boineelo le kolobetšo le go ba tlwaetša gore e be ba swanelegago ka mo go lekanego gore ba rute ba bangwe.​—⁠2 Tim. 2:⁠2, NW.

7 Go Nyakega mo Gogolo Kudu ke ga Barutiši ba Oketšegilego: Ge re dira boboledi, re tsebatša ditaba tše di lokilego phatlalatša. Lega go le bjalo, go ruta go akaretša go hlahla motho yo mongwe ka mo go tšwelago pele. Le ge go bolela go dira gore ba bangwe ba tsebe molaetša wa Mmušo, go ruta go thuša batho gore ba amogele ditaba tše di lokilego gomme ba gate mogato mabapi le tšona. (Luka 8:​15) Morutiši o dira go gontši go feta go bolela; o a hlalosa, o fa mabaka ka poledišano e botse, o fa bohlatse, gomme o a kgodiša.

8 Ba bantši ba rena ka mo go ka kgonegago e swanetše go ba barutiši, e sego baboledi feela. (Ba-Heb. 5:​12a) Go aba dipuku ke karolo ya bohlokwa ya modiro wa rena, eupša go fihlelela pakane ya rena ya bobedi ya bodiredi bja rena ka mo go feletšego go ithekgile ka seo re se rutago bjalo ka barutiši. Gaešita le ge re ka thaba ge re kgona go sepediša dipuku, fela gore re phethe bodiredi bja rena ka mo go tletšego ga se ra swanela go lebelela go sepediša se itšego e le pakane ya rena ya mafelelo. (2 Tim. 4:⁠5) Go sepediša se itšego ke tsela e atlegago ya go bula mojako wo o lebišago dibakeng tša go ruta ba bangwe therešo.

9 Dira Maeto a go Boela Gore o Thome Dithuto tša Beibele: Ka moka ga rena go bonala re ile ra sepediša dipuku, diporoutšha le dimakasine tše dintši gomme ra aga lelokelelo le legolo la maeto a go boela. Re swanetše go rulaganya nako ya ka mehla ya go boela gore re tsoše kgahlego. Morero wa rena o mogolo ge re boela ga se go fo sepediša dipuku tše di oketšegilego eupša ke go kgothaletša batho gore ba bale le go holwa ke seo ba šetšego ba e-na le sona. Ke tšwelopele e kaaka’ng ya moya yeo rena ka noši re ka bego re e dirile ge nkabe e se be gore motho yo mongwe o ile a boa leboelela bakeng sa go re thuša gore re hwetše tsebo e nepagetšego?​—⁠Joh. 17:⁠3.

10 Latelela kgahlego ka moka ka boikemišetšo bja go thoma thuto ya Beibele ka poroutšha ya Ke Eng Seo Modimo a se Nyakago go Rena? goba ka puku ya Tsebo e Išago Bophelong bjo bo sa Felego. Dikgatišo tše tše pedi di bolela molaetša wa Mmušo ka sebopego seo se kwešišegago gabonolo. Poroutšha ya Seo Modimo a se Nyakago e na le lenaneo la thuto leo le rulagantšwego gabotse, e akaretšago dithuto tša motheo tša Beibele. Puku ya Tsebo e dira gore motho a kgone go ruta therešo ka mo go tseneletšego kudu, lega go le bjalo e bonolo, ke e kwagalago e bile ke e kopana.

11 Lenaneo la go ruta le le nolofaditšwego, go etša ge le hlalositšwe pampiring ya ka gare ya Tirelo ya Rena ya Mmušo ya June 1996, le dira gore go be bonolo go morutiši gore a rute morutwana go ithuta. Boloka kopi ya pampiri yeo ya ka gare e le kgaufsi bakeng sa go boeletša mekgwa le ditsela tša go ruta tšeo di ipontšhitšego e le tše atlegago. Tše dingwe tša ditšhišinyo tšeo e di neago di akaretša kamoo o ka bontšhago kgahlego ya kgonthe ya motho ka noši go morutwana, tekanyo ya taba yeo e swanetšego go akaretšwa lenaneong le tee la thuto, kamoo go ka swaraganwago le dipotšišo tšeo di sa sepedišanego le thuto, kamoo morutiši gotee le morutwana ba ka lokišetšago thuto ka gona e sa le pele le kamoo go ka lebišwago morutwana mokgatlong wa Jehofa. Ka go latela ditšhišinyo tše, ba bantši ba rena go akaretša le ba bafsa, re tla kgona go swara dithuto tše di tšwelago pele.

12 Dipego tša Katlego e Botse go tšwa Tšhemong: Poroutšha ya Seo Modimo a se Nyakago le puku ya Tsebo di ipontšhitše e le dithuši tša bohlokwa go akgofišeng mogato wa go dira barutiwa. Ka morago ga go amogela poroutšha ya Seo Modimo a se Nyakago, ngwanabo rena kua Bolivia o ile a e diriša gatee-tee go thoma thuto le monna. Dikgwedi tše nne ka morago kopanong ya selete, morutwana yo o be a le gare ga bao ba thabilego bao ba yago kolobetšong!

13 Ba bantši ba tutueletšega go neela maphelo a bona go Jehofa ka morago ga go fetša thuto ya bona ya puku ya Tsebo. Phuthegong e nngwe kua Angola, palo ya dithuto tša Beibele tšeo di swarwago ke bagoeledi e ile ya oketšega go tloga go 190 go ya go 260 gomme palo ya bao ba bago gona dibokeng e ile ya ipoeletša gabedi go tloga go 180 go ya go 360 lebakeng la kgwedi tše nne feela ka morago ga gore puku ya Tsebo e thome go dirišwa lefelong leo. Kapejana ka morago ga moo, go ile gwa nyakega gore go hlongwe phuthego e nngwe.

14 Ka morago ga go thoma thuto ya gagwe ya pele ka puku ya Tsebo, ngwanabo rena yo mongwe o ile a bolela gore go e swara go ba “bonolo ge e ba moswari a fo botšiša dipotšišo, a bala mangwalo ao a šomago, gomme a kgonthiša gore morutwana o a kwešiša.” Gaešita le ge ka mehla a be a nagana gore ke bagoeledi ba ba swanelegago kudu feela bao ba ka swarago dithuto tša Beibele tše di tšwelago pele le gore yena le ka mohla o be a ka se kgone go dira seo, o ile a lemoga gore a ka kgona gomme a bolela gore: “Ge e ba nka kgona, gona motho le ge e le mang a ka kgona.”

15 Ke ka go swara dithuto tša Beibele e le karolo ya bodiredi bja rena mo re ka phethago boikemišetšo bja go dira barutiwa. Bao ba ilego ba hlagolela bokgoni bja go ba le karolo sebopegong se sa bodiredi ba hwetša e le mo go kgotsofatšago le mo go putsago ka mo go humilego. Eka go ka bolelwa le ka rena gore le rena re ‘bolela ka mmušo wa Modimo . . . le go ruta tša Morena Jesu Kriste ka mafolofolo a magolo a sa iletšwego ke motho.’​—⁠Dit. 28:⁠31.

    Dikgatišo tša Sepedi (1975-2026)
    Etšwa
    Tsena
    • Sepedi
    • Romela
    • Beakanya
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Melao ya Tirišo
    • Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • Beakanya Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • JW.ORG
    • Tsena
    Romela