Bontšha Potego ya Bokriste e sa Kwanantšhego ge wa Leloko a Kgaotšwe
1. Ke boemo bofe bjo bo ka lekago potego e sa kwanantšhego ya Mokriste?
1 Tlemo magareng ga ditho tša lapa e ka ba e matla kudu. Se se tliša teko go Mokriste ge molekane wa lenyalo, ngwana, motswadi goba yo mongwe wa leloko la kgaufsi a kgaolwa goba a ikaroganya le phuthego. (Mat. 10:37) Bakriste ba botegago ka go se kwanantšhe ba swanetše go swara bjang motho yo bjalo wa leloko? Na tshwaro e swanetše go ba e fapanego ge e ba a dula ka lapeng la gago? Sa pele, anke re ahle-ahleng seo Beibele e se bolelago tabeng ye, melao ya motheo yeo e šomago ka go lekana go bao ba kgaotšwego le bao ba ikarotšego.
2. Go ya ka Beibele, Bakriste ba swanetše go swara bjang bao ba kgaotšwego ka phuthegong?
2 Kamoo go Swarwago ba Kgaotšwego: Lentšu la Modimo le laela Bakriste gore ba se itswakanye goba go gwerana le motho yo a kgaotšwego ka phuthegong: “Le se kê la hlakana le motho yo Le rexo ké ngwana weno, moka a ba seotswa, a ba wa mexabaru, a ba wa medimo e šele, a ba wa maroxa, a ba letaxwa, a ba mohlakodi. Motho wa mohuta woo, le xo ja Le se kê la ja le yêna. . . . Lena tlošang motho-mobe mo xare xa lena.” (1 Ba-Kor. 5:11, 13, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Mantšu a Jesu a begilwego go Mateo 18:17 le wona a dumelelana le taba ye: “O [motho yo a kgaotšwego] mo semê wa-ntlê le mohlanoxi.” Batheetši ba Jesu ba be ba tseba gabotse gore ba-Juda ba mehleng yeo ba be ba se na tswalano e botse le ba-Ntle gomme ba be ba phema balekgetho ba ba lebelela e le balahlwa. Ka go rialo Jesu o be a laela balatedi ba gagwe gore ba se ke ba gwerana le ba kgaotšwego.—Bona Morokami wa March 1, 1982, matlakala 5-7.
3, 4. Ke bogwera bja mohuta ofe bjo bo thibetšwego bja go gwerana le batho ba kgaotšwego le ba ikarotšego?
3 Seo se bolela gore Bakriste ba botegago ka go se kwanantšhe ga ba be le poledišano ya moya le motho le ge e le ofe yo a kgaotšwego ka phuthegong. Eupša go akaretšwa se se fetago seo. Lentšu la Modimo le bolela gore “le xo ja Le se kê la ja le yêna.” (1 Ba-Kor. 5:11) Ka gona, re phema go ba le segwera le motho yo a kgaotšwego. Seo se tla akaretša gore re se be le yena dipikiniking, meletlong, dipapading tša kgwele goba go ya le yena mabenkeleng goba go ja gotee le yena ka lapeng goba lebenkeleng la go jela.
4 Go thwe’ng ka go bolediša motho yo a kgaotšwego? Gaešita le ge Beibele e sa bolela ka maemo a mangwe le a mangwe a ka tšwelelago, 2 Johane 10 e re thuša go kwešiša pono ya Jehofa ka ditaba: “Motho e a kaxo tla xo lena, ’me a se tlišê thutô yé, se mo amoxeleng ka xaê, Le lesê le xo mo dumediša.” Ge o be o bolela ka se, Morokami wa March 1, letlakala 12, o re: “Gore fela ‘dumela’ go motho e mongwe e ka ba mogato wa mathomo o gogelago poledišanong gaešita le segwereng. Na re ka rata go tšea mogato wo wa mathomo le motho e a kgaotšwego?”
5. Motho o loba eng ge a kgaolwa?
5 Ka kgonthe, go bjalo ka ge letlakala 18 la wona Morokami woo le bontšha: “Taba ke gore ge Mokriste a ineela sebeng gomme a kgaolwa o loba dilo tše dintši: boemo bja gagwe bjo bo amogelegago go Modimo; . . . segwera se monate le bana babo, go akaretšwa le tlwaelano e ntši yeo a bilego le yona le ba leloko ba Bakriste.”
6. Na go a nyakega gore Mokriste a kgaotše go gwerana ka mo go feletšego le wa leloko yo a kgaotšwego yo a dulago le yena ka lapeng le tee? Hlalosa.
6 Ge go Dulwa ka Lapeng Letee: Na se se bolela gore Bakriste bao ba dulago ka lapeng letee le setho sa lapa se se kgaotšwego ba tla swanelwa ke go phema go boledišana le yena, go ja le yena le go gwerana le motho yoo ge ba dutše ba dira mediro ya bona ya letšatši le letšatši? Morokami wa April 15, 1991, mongwalong wa ka tlase go letlakala 22, o re: “Ge e ba ka lapeng la Mokriste go e-na le wa leloko yo a kgaotšwego, yena yo o sa dutše a ka ba le karolo ditirišanong le medirong e tlwaelegilego ya letšatši le letšatši ya lapa.” Ka gona, go tla tlogelelwa ditho tša lapa go phetha gore ke go fihla bokgoleng bofe moo setho sa lapa se se kgaotšwego se tla akaretšwago ge go jewa goba ge go dirwa mediro e mengwe ya ka lapeng. Le gona, ba ka se rate go nea bana babo rena bao ba kopanelago le bona kgopolo ya gore dilo ka moka di sa dutše di le ka tsela yeo di bego di le ka yona pele ga ge go kgaolwa go direga.
7. Segwera sa moya ka lapeng se fetoga bjang ge setho sa lapa se kgaolwa?
7 Lega go le bjalo, Morokami wa March 1, 1982, letlakala 15, o bolela se mabapi le motho yo a kgaotšwego goba yo a ikarotšego: “Ditlemo tša moya tša pele di kgaogetše ruri. Se ke sa go rereša ešita le malebana le ba leloko la gagwe, go akaretšwa le bao ba dulago ka lapeng. . . . Seo se tla bolela diphetogo segwereng sa moya seo se bego se le gona pele ka gae. Ka mohlala, ge e ba monna a kgaotšwe, mosadi wa gagwe le bana ba ka se ke ba iketla ge a swere thuto ya Beibele ya lapa goba ge a eteletše pele mmalong wa Beibele le thapelong. Ge e ba a rata go rapela bjalo ka nakong ya dijo, o na le tokelo ya go dira bjalo ka gae ga gagwe. Eupša bona ba ka rapela Modimo ka dipelong. (Die. 28:9; Ps. 119:145, 146) Go ka thwe’ng ge e ba motho yo a kgaotšwego ka gae a rata gore a be gona ge ba lapa ba bala Beibele goba ge ba e-na le thuto ya Beibele? Ba bangwe ba ka mo dumelela gore a be gona gore a theetše ge e ba a ka se ke a leka go ba ruta goba go ba abela megopolo ya gagwe ya bodumedi.”
8. Ke boikarabelo bofe bjoo batswadi ba e lego Bakriste ba nago le bjona go ngwana yo monyenyane yo a dulago ka lapeng?
8 Ge e ba ngwana yo monyenyane yo a dulago ka lapeng a kgaotšwe, batswadi bao e lego Bakriste ba sa dutše ba ikarabela ka go mo godiša. Morokami wa November 15, 1988, letlakala 20, o re: “Go swana le ge ba tla tšwela pele ba mo nea dijo, diaparo le lefelo la bodulo, ba swanetše go mo hlahla le go mo laya ka go dumelelana le Lentšu la Modimo. (Diema 6:20-22; 29:17) Ka gona batswadi ba nago le lerato mo gongwe ba ka rulaganya gore ba sware thuto ya Beibele ya legae le yena, gaešita le ge a kgaotšwe. Mo gongwe o tla holega kudu ka tsela yeo e tlago go mo phošolla ge ba ithuta le yena a nnoši. Goba mo gongwe ba ka phetha ka gore a ka tšwela pele a e-ba le karolo thulaganyong ya thuto ya lapa.”—Bona gape le Morokami wa October 1, 2001, matlakala 16-17.
9. Ke go fihla bokgoleng bofe moo Mokriste a swanetšego go kopana le wa leloko yo a kgaotšwego yo a sa dulego ka gae?
9 Ba Leloko Bao re sa Dulego le Bona ka Lapeng: Morokami wa April 15, 1988, letlakala 28, o re: “Boemo ke bjo bo fapanego ge e ba motho yo a kgaotšwego goba yo a ikgaogantšego e le wa moloko yo a dulago ka ntle ga tikologo ya lapa le legae. Mo gongwe e ka ba mo go kgonegago gore le gatee o se ke wa kopana le wa geno wa moloko. Gaešita le ge go ka ba le ditaba tša lapa tšeo di nyakago gore le kopane, se ruri se swanetše go dirwa gore e be selo sa sewelo,” ka go dumelelana le molao wa motheo wa Modimo o rego: “Le se kê la hlakana le motho” yo a lego molato wa sebe ka go se itshole. (1 Ba-Kor. 5:11, mongwalo o sekamego ke wa rena.) Bakriste ba botegago ka go se kwanantšhe ba swanetše go katanela go phema bogwera bjo bo sa nyakegego le motho yo bjalo wa leloko, gaešita le go dira gore ditirišano tša kgwebo e be tša sewelo kudu.—Bona Morokami wa March 1, 1982, matlakala 16-17.
10, 11. Ke eng seo Mokriste a tlago go se ela hloko pele ga ge a dumelela wa leloko yo a kgaotšwego go tlo dula ka gae?
10 Morokami o lebiša tlhokomelo go boemo bjo bongwe bjo bo ka tšwelelago: “Go ka thwe’ng ge e ba wa leloko le lego kgaufsi, yo bjalo ka morwa goba motswadi yeo a bego a sa dule ka gae a kgaolwa gomme ka morago ga fao a rata go boela ka gae? Ba lapa ba ka dira phetho ya gore ba tla dira’ng go ya ka maemo. Ka mohlala, motswadi yo a kgaotšwego a ka babja goba a se sa kgona go itlhokomela ka tša ditšhelete goba tša mmele. Bana ba Bakriste ba na le boikarabelo bja Mangwalo le bja setho bja go thuša. (1 Tim. 5:8) . . . Seo se dirwago se tla ithekga ka mabaka a bjalo ka dilo tšeo motswadi a di nyakago e le ka kgonthe, kgopolo ya gagwe le kamego yeo hlogo ya lapa e nago le yona bakeng sa bophelo bja moya bja ba lapa.”—Morokami wa March 1, 1982, matlakala 16.
11 Ge e le mabapi le ngwana, sehlogo sona seo se tšwela pele ka gore: “Ka dinako tše dingwe batswadi ba Bakriste ba ile ba amogela gape ka gae ka nako e itšego ngwana yo a kgaotšwego yeo a babjago mmeleng goba maikwelong. Eupša tabeng e nngwe le e nngwe batswadi ba swanetše go hlahloba maemo a taba e nngwe le e nngwe. Na morwa yo a kgaotšwego o be a iphelela a nnoši, gomme na ga bjalo ga a sa kgona go dira bjalo? Goba na e ka ba o rata go boa ka baka la gore o tla hwetša bophelo bjo bo sego thata? Go ka thwe’ng ka boitshwaro bja gagwe le kgopolo? Na o tla tliša ‘komêlwana’ ka gae?—Ba-Gal. 5:9.”
12. E mengwe ya mehola ya thulaganyo ya go kgaola ke efe?
12 Mehola ya go Botegela Jehofa ka go se Kwanantšhe: Go dirišana le tokišetšo ya Mangwalo ya go kgaola le go phema badiri ba tiro ya bobe ba sa itsholego ke mo go holago. E boloka bohlweki bja phuthego gomme e re hlaola re le bathekgi ba ditekanyetšo tše di phagamego tša boitshwaro tša Beibele. (1 Pet. 1:14-16) E re šireletša ditutuetšong tše di senyago. (Ba-Gal. 5:7-9) E nea modiri wa tiro ya bobe sebaka sa go holega ka mo go feletšego ka tayo yeo a e hweditšego, e lego seo se ka mo thušago gore a tšweletše “seenywa sa tokô.”—Ba-Heb. 12:11.
13. Ke dipeakanyo dife tšeo lapa le lengwe le ilego la di dira, gomme di ile tša feleletša ka eng?
13 Ka morago ga go kwa polelo kopanong ya tikologo, ngwanabo rena le kgaetšedi ya gagwe ya nama ba ile ba lemoga gore ba swanetše go dira dipeakanyo ka tsela yeo ba swarago mmago bona yo a bego a dula lefelong le lengwe gomme a kgaotšwe ka nywaga e tshelelago. Gatee-tee ka morago ga kopano, monna o ile a bitša mmagwe, gomme ka morago ga go mo kgonthišetša ka lerato la bona, o ile a hlalosa gore ba ka se sa kgona go bolela le yena ka ntle le ge go na le ditaba tša bohlokwa tša lapa tšeo di nyakago gore ba kopane. Nakwana ka morago ga moo, mmagwe o ile a thoma go ba gona dibokeng gomme mafelelong o ile a bušetšwa. Le gona, monna wa gagwe yo a sa dumelego o ile a thoma go ithuta gomme ge nako e tšwela pele a kolobetšwa.
14. Ke ka baka la’ng re swanetše go thekga ka potego e sa kwanantšhego thulaganyo ya go kgaola?
14 Go thekga ka potego e sa kwanantšhego thulaganyo ya go kgaola yeo e bontšhitšwego ka Mangwalong go bonagatša lerato la rena la go rata Jehofa gomme go neelana ka karabo go yoo a Mo nyatšago. (Die. 27:11) Ka go dira se, re ka kgodišega ka ditšhegofatšo tša Jehofa. Kgoši Dafida o ngwadile mabapi le Jehofa gore: “Taêlô tša xaxwe nka se di tloxêlê. Yo botho O mo kwiša botho.”—2 Sam. 22:23, 26.