Seo se ka Thušago Malapa

1. Sabatha ya beke le beke e be e hola malapa a Baisiraele bjang?

¹ Go gopola Sabatha e be e le tokišetšo e lerato ya Jehofa yeo e bego e hola malapa. Baisiraele ba be ba kgaotša go dira mediro ya ka mehla gomme ba eba le nako ya go naganišiša ka mediro e mebotse ya Jehofa le ka tswalano ya bona le yena. Batswadi ba be ba ka diriša sebaka se go nweletša Molao ka dipelong tša bana ba bona. (Doit. 6:6, 7) Sabatha e be e nea batho ba Jehofa sebaka sa gore ba nagane ka dilo tša moya beke e nngwe le e nngwe.

2. Sabatha e re ruta’ng ka Jehofa?

² Ke therešo gore Jehofa ga a sa nyaka gore malapa a boloke Sabatha. Lega go le bjalo, molao woo o re ruta selo se sengwe ka Modimo wa rena. Ka mehla o be a tshwenyega ka boemo bja moya bja batho ba gagwe. (Jes. 48:17, 18) Lehono, tsela e nngwe yeo Jehofa a bontšhago ka yona gore o sa tshwenyega ka rena ke ka thulaganyo ya mantšiboa a Borapedi bja Lapa.

3. Morero wa mantšiboa a Borapedi bja Lapa ke ofe?

³ Morero wa Mantšiboa a Borapedi bja Lapa ke Ofe? Ka January 2009, Thuto ya Puku ya Phuthego e ile ya thoma go swarwa gotee le Sekolo sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo le Seboka sa Tirelo. Lebaka le lengwe la gore go dirwe phetogo ye e be e le go nea malapa sebaka sa go matlafatša boemo bja ona bja moya ka gore a rulaganye gore beke le beke go be le borapedi bja lapa. Lapa le lengwe le le lengwe le ile la kgothaletšwa gore le fetoše thuto ya lapa gore e swarwe ka letšatši leo go bego go iwa thutong ya puku, ge e ba seo se ka kgonega, gomme le diriše nako ye go ithuta Beibele le iketlile gomme thuto e dumelelanywe le dinyakwa tša lapa.

4. Na poledišano ya lapa e swanetše go lekanyetšwa iring e tee feela? Hlalosa.

⁴ Gore re ye Thutong ya Puku ya Phuthego, go be go nyakega nako ya go itokiša, ya go sepela, bjalo bjalo. Bontši bja rena, re be re nyaka nako e ntši gore re ye sebokeng se sa iri e tee. Ka baka la phetogo ye ya lenaneo la diboka tša rena, ga bjale re na le mantšiboa a go rapela Jehofa re le lapa. Ka gona, ga se ra swanela go lekanyetša nako ya mantšiboa a Borapedi bja Lapa go iri e tee feela. Go e na le moo, re swanetše go naganela dinyakwa le mafokodi a lapa gomme re lekanyetše nako ka go dumelelana le maemo.

5. Na lapa le swanetše go fetša nako ye ka moka le boledišana? Hlalosa.

⁵ Na Lapa le Swanetše go Fetša Nako ye ka Moka le Boledišana? Ge banyalani le malapa ao a nago le bana ba boledišana ka ditaba tša Mangwalo, ba a kgothatšana. (Baroma 1:12) Lapa le a batamelana. Ka baka leo, mantšiboeng a Borapedi bja Lapa, nako e ntši e swanetše go fetšwa go boledišanwa ka ditaba tša Mangwalo. Lega go le bjalo, setho se sengwe le se sengwe sa lapa se ka ba le thuto ya motho ka noši. Ka mohlala, ka morago ga poledišano, lapa le ka dula gotee mola setho se sengwe le se sengwe se tšwela pele se ithuta se le noši, mohlomongwe se feleletša go lokišeletša diboka goba go bala makasine o itšego. Malapa a mangwe a kgetha go se bulele thelebišene bošegong bjoo ka moka.

6. Poledišano e ka swarwa bjang?

⁶ Poledišano e ka Swarwa Bjang? Ga se gore ka mehla poledišano e swanetše go ba ya dipotšišo le dikarabo. E le go dira gore mantšiboa a Borapedi bja Lapa e be a kgahlišago, malapa a mantši a na le lenaneo leo le swanago le la diboka tša rena tša gare ga beke. A aroganya dikarolo ka diripa tše di fapafapanego gomme tša swarwa ka ditsela tša go se swane. Ka mohlala, ba ka bala Beibele ba le gotee, ba lokišeletša karolo e itšego ya diboka gomme ba ba le dinako tša go itlwaeletša bodiredi. Go letlakala 6 go na le ditšhišinyo tše sego kae.

7. Batswadi ba swanetše go katanela gore boemo bo be bjang?

⁷ Batswadi ba Swanetše go Katanela Gore Boemo bo be Bjang? Lapa le tla ithuta gakaone ge go ka foka moya wa lerato le wa boiketlo. Ka dinako tše dingwe, le ka ithuta le dutše ka ntle ge e ba boemo bja leratadima bo dumela. Le se ke la tšhaba go khutša ge e ba go nyakega. Malapa a mangwe a dira gore go be le dinwamaphodi le dijo tše bohwefo ka morago ga thuto. Le ge batswadi ba tla phema go diriša mantšiboa a Borapedi bja Lapa e le nako ya go kgalema le go laya bana, ba ka diriša nako e nngwe bakeng sa go boledišana ka mathata ao ba lemogilego gore a gona. Lega go le bjalo, ditaba tše dingwe go kaone go boledišana le ngwana ka tšona ka sephiring nakong e nngwe mo bekeng e le go phema go mo leša dihlong pele ga bana babo ba bangwe. Mantšiboa a Borapedi bja Lapa ga se a swanela go tšwafiša eupša a swanetše go bontšha gore re rapela Modimo yo a thabilego.—1 Tim. 1:11.

8, 9. Dihlogo tša malapa di swanetše go lokišeletša bjang?

⁸ Hlogo ya Lapa e ka Lokišeletša Bjang? Lapa le tla holega kudu ge hlogo ya lapa e ka lokišeletša e sa le pele bakeng sa mantšiboa a mangwe le a mangwe a Borapedi bja Lapa ka go kgetha seo se tlago go hlahlobja le gore se ka hlahlobja bjang gakaone. (Die. 21:5) Monna o tla ba a dira gabotse ge a ka boledišana le mosadi wa gagwe ka taba ye. (Die. 15:22) Lena dihlogo tša malapa, ke ka baka la’ng ka dinako tše dingwe le sa boledišane le bana ba lena gore le kwe seo ba se šišinyago? Ge e ba le dira bjalo, le tla lemoga gabotse dilo tšeo di ba kgahlago le tšeo di ba tshwenyago.

⁹ Ka dibeke tše dintši, hlogo ya lapa e ka se fetše nako e ntši kudu e lokišetša. Mohlomongwe lapa le thabela gore mokgwa o itšego wa go ithuta o dirišwe beke le beke gomme go ka se nyakege gore hlogo ya lapa e diriše mekgwa e mefsa beke e nngwe le e nngwe. Monna a ka bona go le kaone go lokišeletša se ka morago ga thuto e nngwe le e nngwe ge lapa le sa dutše le naganne ka dilo tša moya. Dihlogo tše dingwe tša malapa di ngwala lenaneothero le lekopana gomme tša le phara moo lapa le ka kgonago go le bona gabonolo, bjalo ka go le phara setšidifatšing. Se se dira gore lapa le thabele le go fagahlela seo gomme sa le nea sebaka sa go lokišeletša ge e ba go nyakega.

10. Bao ba dulago ba le noši ba ka diriša bjang mantšiboa a bona a Borapedi bja Lapa?

¹⁰ Go Thwe’ng ge e ba Motho a le Noši ka Lapeng? Bao ba dulago ba le noši ba ka diriša mantšiboa a bona a Borapedi bja Lapa bakeng sa thuto ya motho ka noši. Thuto e botse ya motho ka noši e swanetše go akaretša go bala Beibele, go lokišeletša diboka le go bala Morokami le Phafoga! Bagoeledi ba bangwe ba tlaleletša se thutong ya motho ka noši. Ka dinako tše dingwe, ba ka rata go laletša mogoeledi yo mongwe goba lapa le lengwe gore ba tle ba be le dipoledišano tše di agago tša Mangwalo.

11, 12. Ke mehola efe e mengwe yeo e tlišwago ke go ba le mantšiboa a Borapedi bja Lapa ka mehla?

¹¹ Go ba le Mantšiboa a Borapedi bja Lapa ka Mehla go Hola Ka’ng? Bao ba tšeago karolo borapeding bja therešo ka pelo ka moka ba batamela kgauswi le Jehofa. Go oketša moo, malapa ao a rapelago a le gotee a matlafatša ditlemo tša lapa. Banyalani ba bangwe ba ngwadile mabapi le ditšhegofatšo tšeo ba bilego le tšona gore: “Ka ge re le banyalani bao e lego babulamadibogo bao ba se nago bana, re tloga re fagahlela mantšiboa a Borapedi bja Lapa. Re ikwa re batamelana le go batamela kgauswi le Tatago rena wa legodimong. Ge re tsoga letšatšing leo re rulagantšego go ithuta ka lona, re botšišana gore: ‘O a tseba go direga’ng lehono? Ke mantšiboa a rena a Borapedi bja Lapa!’”

¹² Thulaganyo ya gore go be le mantšiboa a borapedi bja lapa e thuša le malapa ao a dulago a swaregile. Mma yo mongwe yo a se nago molekane yo a godišago barwa ba babedi e bile a bula madibogo o ngwadile gore: “Nakong e fetilego, re be re palelwa ke go swara thuto ya rena ya lapa. Re be re e swara ka sewelo ka ge ke be ke dula ke lapile. Ke be ke sa tsebe gore re ka e swara neng. Ka gona ke le ngwalela bakeng sa go le leboga kudu ka thulaganyo ya mantšiboa a Borapedi bja Lapa. Ga bjale re kgona go ba le thuto ya lapa ka mehla gomme seo se re hola kudu.”

13. Ke’ng seo se tla bontšhago ge e ba lapa la gago le tla holwa ke thulaganyo ye?

¹³ Go swana le Sabatha, mantšiboa a Borapedi bja Lapa le ona ke mpho e tšwago go Tatago rena wa legodimong yeo e ka thušago malapa. (Jak. 1:17) Malapa a Baisiraele a be a holega moyeng ge e ba ruri a be a tšeela godimo taba ya go boloka Sabatha. Ka mo go swanago, malapa a rena a tla holega ge e ba ruri re tšeela godimo mantšiboa ao re a neilwego bakeng sa borapedi bja lapa. (2 Bakor. 9:6; Bagal. 6:7, 8; Bakol. 3:23, 24) Ge e ba le diriša nako ye ka botlalo, lapa la lena le tla kgona go bolela bjalo ka mopsalme gore: “Eupša ge e le nna ke kgahlwa ke go batamela Modimo. Ke tšhabetše go Mmuši Morena Jehofa.”—Ps. 73:28.

[Seswantšho go letlakala 5]

Mantšiboa a Borapedi bja Lapa ga se a swanela go tšwafiša eupša a swanetše go bontšha gore re rapela Modimo yo a thabilego

[Lepokisi go letlakala 6]

E BOLOKE

Ditšhišinyo tša go Swara Mantšiboa a Borapedi bja Lapa

Beibele:

• Balang karolo ya mmalo wa Beibele wa beke le beke le le gotee. Motho yo mongwe a ka bala karolo ya go ba molaodiši gomme ba bangwe ba bala karolo ya baanegwa ba ba fapafapanego ge e ba seo le se balago se le dumelela go dira bjalo.

• Diragatšang karolo yeo le e balago Beibeleng.

• Abelang setho se sengwe le se sengwe sa lapa gore se bale dikgaolo tše itšego tša Beibele e sa le pele gomme se ngwale potšišo e tee goba tše pedi tšeo se nago le tšona mmalong woo. Ke moka dirang nyakišišo ka dipotšišo tša yo mongwe le yo mongwe le le gotee.

• Beke e nngwe le e nngwe, itireleng dikarata tšeo di ngwadilwego ditemana tša Beibele gomme le leke go di swara ka hlogo le go di hlalosa. Dirang tše dintši gomme beke le beke le di hlahlobe go bona gore le gopola mangwalo a makae.

• Theetšang mmalo o gatišitšwego wa Beibele gomme le sepedišane le wona ka Dibeibeleng tša lena.

Diboka:

• Lokišeletšang karolo e itšego ya diboka le le gotee.

• Itlwaetšeng dikopelo tša Mmušo tša bekeng e tlago.

• Ge e ba yo mongwe a na le polelo Sekolong sa Bodiredi sa Pušo ya Modimo goba a na le pontšho Sebokeng sa Tirelo, fanang ditšhišinyo tša kamoo se se ka dirwago ka gona goba le diragatše se pele ga lapa.

Dinyakwa tša Lapa:

• Hlahlobang taba e tšwago pukung ya Dipotšišo tša Bafsa goba ya Ithute go Morutiši yo Mogolo.

• Ebang le nako ya go diragatša kamoo go ka lebeletšanwago le boemo bjo bo ka tsogago sekolong.

• Ebang le nako ya go itlwaetša yeo go yona batswadi ba bapalago karolo ya go ba bana gomme bana ba bapalago karolo ya go ba batswadi. Bana ba nyakišiša ka taba e itšego gomme ba hlalosetša batswadi ka yona.

Tšhemo:

• Ebang le nako ya go lokišetša dithero tšeo le tlago go di diriša mafelobekeng gomme le di diragatše.

• Ahlaahlang dipakane tše dibotse tšeo lapa le ka ipeelago tšona gore le oketše nako yeo le e fetšago le le tšhemong sehleng sa Segopotšo goba nakong ya maikhutšo.

• Neang setho se sengwe le se sengwe sa lapa metsotso e mmalwa ya go nyakišiša kamoo se ka arabago dipotšišo tšeo di ka rotogago tšhemong, ke moka le be le nako ya go itlwaetša.

Ditšhišinyo tše di Oketšegilego:

• Balang gotee sehlogo se itšego ka dimakasineng tšeo le sa tšwago go di hwetša.

• Dirang gore setho se sengwe le se sengwe sa lapa se bale e sa le pele sehlogo seo se se ratago dimakasineng tšeo le sa tšwago go di hwetša ke moka le dire gore se tle se bolele ka sona.

• Ka dinako tše dingwe, laletšang mogoeledi goba banyalani gore ba tle ba be le lena mantšiboeng a Borapedi bja Lapa gomme mohlomongwe le ba botšiše dipotšišo.

• Bogelang dibidio gomme le di hlahlobe.

• Boledišanang ka dihlogo tša “Bafsa ba a Botšiša” goba “Bakeng sa go Boeletšwa ke Lapa” go tšwa go Phafoga!

• Boledišanang ka dihlogo tša “Ruta Bana ba Gago” goba “Bakeng sa Bafsa” tšeo di tšwelelago ka go Morokami.

• Balang le go hlahloba karolo e itšego ya Yearbook ya lenyaga goba kgatišo e lokolotšwego kopanong e sa tšwago go feta ya selete.

• Ge le etšwa kopanong ya selete goba ya tikologo, hlahlobang dintlha tše dikgolo.

• Bogelang tlholo ya Jehofa gomme le boledišane ka seo e re rutago sona ka Jehofa.

• Dirang mošomo o itšego le le gotee, bjalo ka go thala selo se itšego, mmapa goba tšhate.