Ithuteng Lentšu La Modimo Ka Mehla Le Le Lapa
“Motho xa a phele ka boxôbê fêla; ó phela ka mantšu ohle a a tšwaxo molomong wa Modimo.”—MATEO 4:4.
1. Beibele e re’ng ka boikarabelo bja dihlogo tša malapa bja go ruta bana ba bona ditsela tša Jehofa?
JEHOFA MODIMO o file dihlogo tša malapa dikgopotšo leboelela mabapi le boikarabelo bja bona bja go ruta bana ba bona. Tlhahlo e bjalo e tla hlamela bana bophelo bja gona bjale, gape e ka thuša go ba lokišeletša bophelo bjo bo tlago. Morongwa yo a emelago Modimo o ile a bontšha Aborahama boikarabelo bja gagwe bja go ruta lapa la gagwe e le gore ba tle “ba swarê ka tsela ya Morêna.” (Genesi 18:19) Batswadi ba ba-Isiraele ba be ba boditšwe gore ba hlalosetše bana ba bona kamoo Modimo a ilego a phološa Isiraele go tšwa Egipita le kamoo a ilego a ba nea Molao wa gagwe Thabeng ya Sinai, Horebe. (Ekisodo 13:8, 9; Doiteronomio 4:9, 10; 11:18-21) Dihlogo tša malapa a Bakriste di laelwa gore di godiše bana ba tšona “ka tayo le tlhahlo ya monagano ya Jehofa.” (Ba-Efeso 6:4) Gaešita le ge e le motswadi o tee feela yo a hlankelago Jehofa, motswadi yoo o swanetše go katanela go ruta bana ditsela tša Jehofa.—2 Timotheo 1:5; 3:14, 15.
2. Na thuto ya lapa e a nyakega ge e ba go se na bana ka gae? Hlalosa.
2 Se ga se bolele gore thuto ya lapa ya Lentšu la Modimo ke ya malapa ao a nago le bana feela. Ge monna le mosadi ba e-ba le thuto ya lapa gaešita le ge go se na bana ka gae, se se bontšha tebogo e botse ya go leboga dilo tša moya.—Ba-Efeso 5:25, 26.
3. Ke ka baka la’ng go swarwa ga thuto ya lapa ka mehla go le bohlokwa?
3 Tlhahlo e swanetše go newa ka mehla ka go dumelelana le thuto yeo Jehofa a ilego a e ruta Isiraele lešokeng, e le gore e be le mafelelo a mabotse kudu: “Motho xa a phele ka boxôbê fêla; ka xobane motho ó phela ka ohle ma-tšwa-molomong wa Morêna.” (Doiteronomio 8:3) Malapa a mangwe a ka rulaganyetša thuto ya beke le beke ya lapa; a mangwe a ka ba le dithuto tše kopana letšatši le letšatši go ithekgile ka maemo a lapa. Go sa šetšwe gore ke thulaganyo efe yeo o e kgethago, le se ke la tlogelela thuto gore e dirwe ka sewelo. E ‘rekeleng nako.’ (NW) Go reka nako e bjalo ke go ipolokela. Maphelo a ditho tša lapa la gago a kotsing.—Ba-Efeso 5:15-17; Ba-Filipi 3:16.
Maikemišetšo ao a Swanetšego go Gopolwa
4, 5. (a) Ke’ng seo Jehofa ka Moše a ilego a se bea pele ga batswadi e le boikemišetšo bjo bohlokwa go ruteng bana ba bona? (b) Seo se akaretša’ng lehono?
4 Ge o swara thuto ya lapa, e tla ba le mafelelo a mabotse ka mo go feletšego ge e ba o e-na le maikemišetšo a kwalago monaganong. Ela hloko dikgonagalo tše sego kae.
5 Thutong e nngwe le e nngwe, tsoma go aga lerato la go rata Jehofa Modimo. Ge Isiraele e be e kgobokane melaleng ya Moaba, pele ga ge ba tsena Nageng ya Kholofetšo, Moše o ile a lebiša tlhokomelo ya bona go seo Jesu Kriste ka morago a bego a tla se bitša “taêlô e kxolo Molaong.” E be e le’ng? “Morêna Modimo wa xaxo O mo ratê ka pelo ya xaxo ka moka, le ka môya wa xaxo ka moka, le ka thlaoloxanyô ya xaxo ka moka.” (Mateo 22:36, 37; Doiteronomio 6:5) Moše o ile a botša ba-Isiraele gore ba gatelele se dipelong tša bona ka noši gomme ba se rute bana ba bona. Se se be se tla nyaka go boeletša, go lebiša tlhokomelo mabakeng a go rata Jehofa, go lebeletšana le boemo bja kgopolo le boitshwaro tšeo di bego di ka thibela go bontšha lerato le le bjalo, le go bontšha lerato la go rata Jehofa maphelong a bona ka noši. Na bana ba rena ba nyaka tlhahlo ya mohuta o swanago? Ee! Le bona ba nyaka thušo bakeng sa ‘go bolotša dipelo tša bona,’ ke gore go tloša selo le ge e le sefe seo se bego se tla šitiša lerato la bona la go rata Modimo. (Doiteronomio 10:12, 16; Jeremia 4:4) Gare ga ditšhitišo tšeo e ka ba kganyogo ya go kganyoga dilo tša lefase le dibaka tša go nwelela medirong ya lona. (1 Johane 2:15, 16) Lerato la go rata Jehofa le swanetše go ba leo le phelago, leo le ipontšhago, le re tutueletša go dira dilo tšeo di kgahlišago Tatago rena wa legodimong. (1 Johane 5:3) Gore thuto ya lena ya lapa e be le mehola ya nako e telele, lenaneo le lengwe le le lengwe le swanetše go swarwa ka mokgwa wo o tiišago lerato le.
6. (a) Ke’ng seo se nyakegago bakeng sa go fetiša tsebo e nepagetšego? (b) Mangwalo a gatelela bjang bohlokwa bja tsebo e nepagetšego?
6 Nea tsebo e nepagetšego ya dinyakwa tša Modimo. Seo se akaretša’ng? Se akaretša se se fetago go fo kgona go bala karabo go tšwa makasineng goba pukung. Gantši go nyakega poledišano bakeng sa go kgonthišetša gore mantšu a motheo le dikgopolo tše dikgolo di kwešišwa gabotse. Tsebo e nepagetšego ke selo se bohlokwa tabeng ya go apara motho yo mofsa, go lebišeng tlhokomelo dilong tše bohlokwa e le ka kgonthe ge go swaraganwa le mathata bophelong, ka go rialo ra dira seo se kgahlišago Modimo e le ka kgonthe.—Ba-Filipi 1:9-11; Ba-Kolose 1:9, 10; 3:10.
7. (a) Ke go dirišwa ga dipotšišo dife mo go ka thušago lapa go diriša taba e ithutwago ka mo go holago? (b) Mangwalo a gatelela bjang bohlokwa bja boikemišetšo bjo bo bjalo?
7 Thušo bakeng sa go diriša seo se ithutwago ka mo go holago. O naganne ka se, nakong e nngwe le e nngwe ya thuto ya lapa botšiša gore: ‘Taba ye e swanetše go kgoma bjang maphelo a rena? Na go nyakega phetogo le ge e le efe go seo re se dirago gona bjale? Ke ka baka la’ng re swanelwa ke go dira diphetogo?’ (Diema 2:10-15; 9:10; Jesaya 48:17, 18) Go lebiša tlhokomelo e lekanego go dirišeng ka mo go holago dilo tšeo re ithutilego tšona e ka ba selo se bohlokwa kgolong ya moya ya ditho tša lapa.
Diriša Didirišwa tša go Ruta ka Bohlale
8. Ke didirišwa dife tša go ithuta Beibele tšeo sehlopha sa molaki se di neilego?
8 “Molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” o neile didirišwa tše dintši kudu tšeo di ka dirišetšwago go ithuta. Makasine wa Morokami woo e lego wa go dirišwa le Beibele o hwetšagala ka maleme a 131. Go na le dipuku tša go ithuta Beibele ka maleme a 153, diporoutšha ka maleme a 284, dikhasete ka a 61, dikhasete tša bidio ka a 41, gaešita le lenaneo la computer la nyakišišo ya Beibele ka maleme a 9!—Mateo 24:45-47.
9. Re ka diriša bjang keletšo yeo e lego mangwalong ao a bontšhitšwego serapeng se ge re swere thuto ya lapa ya Morokami?
9 Malapa a mantši a diriša nako ya thuto ya lapa bakeng sa go lokišeletša Thuto ya Morokami ya phuthego. Seo e ka ba se se holago gakaakang! Morokami o swere dijo tše tiilego tša moya tšeo di newago bakeng sa go aga batho ba Jehofa lefaseng ka bophara. Ge le ithuta Morokami le le lapa, dirang se se fetago go fo bala dirapa le go araba dikarabo tšeo di gatišitšwego. Tsomang go kwešiša ka mo go tseneletšego. Ipheng nako ya go lebelela mangwalo ao a bontšhitšwego eupša a se a tsopolwa. Kgopela ditho tša lapa gore di hlalose kamoo mangwalo a a tswalanago le seo se bolelwago serapeng seo se ahla-ahlwago. Akaretša pelo.—Diema 4:7, 23; Ditiro 17:11.
10. Ke’ng seo se ka dirwago go akaretša bana thutong le go e dira gore e be nako e ba thabišago?
10 Ge e ba go e-na le bana ka lapeng la gago, ke’ng seo o ka se dirago go dira gore thuto ya lena e se be feela tlwaelo ya lapa, eupša e be nako e agago, e kgahlišago le e thabišago? Katanela go dira gore yo mongwe le yo mongwe a akaretšwe ka tsela e swanetšego e le gore tlhokomelo e dule e tsepamešeditšwe tabeng e ithutwago. Moo go kgonegago rulaganyetša gore ngwana yo mongwe le yo mongwe a be le Beibele ya gagwe ka noši le makasine o ithutwago. Motswadi a ka dira gore ngwana a dule kgaufsi le yena, mohlomongwe a be a gokarele ngwana, ka go ekiša lerato leo le ilego la bontšhwa ke Jesu. (Bapiša le Mareka 10:13-16.) Hlogo ya lapa e ka dira gore ngwana a hlalose seswantšho seo se tšwelelago tabeng e ithutwago. Ngwana yo monyenyane mo gongwe a ka abelwa e sa le pele gore a bale lengwalo le itšego. Yo mogolwanyane a ka abelwa gore a bolele dibaka tšeo go tšona taba e ithutwago e ka dirišwago ka mo go holago.
11. Ke didirišwa dife tše dingwe tša go ruta tšeo di neilwego, gomme moo di hwetšagalago, di ka dirišwa bjang ka mo go holago mabapi le thuto ya lapa?
11 O se ke wa lebala didirišwa tše dingwe tša go ithuta tšeo di hwetšagalago ka maleme a mantši, gaešita le ge o diriša Morokami e le motheo wa poledišano ya lena. Ge e ba go nyakega tsebišo ya motheo goba tlhaloso ya polelwana ya Beibele, Insight on the Scriptures e ka e nea. Dipotšišo tše dingwe di ka arabja ka go diriša Watch Tower Publications Index goba ka go diriša lenaneo la computer la nyakišišo leo le newago ke Mokgatlo. Go ithuta go diriša didirišwa tše, ge e ba di hwetšagala ka leleme la geno, e ka ba karolo e holago ya thuto ya lapa. Mo gongwe o ka beela ka thoko karolo ya nako ya lena ya go ithuta bakeng sa go bogela e nngwe ya dibidio tše rutago tša Mokgatlo goba go theetša karolo ya papadi khaseteng ke moka la e ahla-ahla, morero wa se e le go tutuetša kgahlego ya bana. Go diriša didirišwa tše tša go ithuta ka mo go holago go ka thuša go dira gore thuto ya lena ya lapa e be e kgahlišago le e holago bakeng sa lapa ka moka.
Itumelelanye le Dinyakwa tša Lapa la Gago
12. Thuto ya lapa e ka kgatha tema bjang go lebeletšaneng le dinyakwa tša lapa tšeo di nyakago tlhokomelo e akgofilego?
12 Mo gongwe gantši lapa la gago le ithuta thuto ya Morokami ya beke. Dula o šeditše seo se diregago ka lapa. Ge e ba mma a sa swanelwe ke gore a šome mošomo wa boiphedišo, mo gongwe a ka kgona go fetša nako a e-na le bana letšatši le lengwe le le lengwe ge ba e-tla gae ba e-tšwa sekolong. Maemo a mangwe a ka lokišwa ka nako yeo; a mangwe a ka nyaka tlhokomelo e oketšegilego. Ge go e-na le dinyakwa tša lapa tše di nyakago tlhokomelo e akgofilego, o se ke wa di hlokomologa. (Diema 27:12) Tše mo gongwe di ka fo se akaretše mathata a sekolong feela, eupša gape le maemo a mangwe. Kgetha taba e swanetšego, gomme o tsebiše lapa e sa le pele mabapi le seo se tlago go ithutwa.
13. Ke ka baka la’ng poledišano ya lapa ya mabapi le kamoo go ka lebeletšanwago le bodiidi ka gona e le bohlokwa?
13 Ka mohlala, karolo e kgolo ya lefase e wetšwe ke bodiidi; ka gona mafelong a mantši, mo gongwe go ka nyakega gore le ahla-ahle kamoo le ka lebeletšanago le bjona ka gona. Na thuto ya lapa yeo e theilwego maemong a kgonthe le melaong ya motheo ya Beibele e tla ba e holago bakeng sa lapa la gago?—Diema 21:5; Mmoledi 9:11; Ba-Hebere 13:5, 6, 18.
14. Ke maemo afe ao a ka dirago gore poledišano ya lapa mabapi le pono ya Jehofa ka bošoro, ntwa le boema-gare bja Bokriste e be yeo e lego nakong?
14 Taba e nngwe yeo e nyakago go ahla-ahlwa ke bošoro. Go nyakega gore pono ya Jehofa e gatelelwe ka go tia menaganong le dipelong tša rena ka moka. (Genesi 6:13; Psalme 11:5) Thuto ya lapa yeo e lego mabapi le taba ye e ka nea sebaka sa go ahla-ahla kamoo go ka lebeletšanwago ka gona le bo-mphenyašilo sekolong, taba ya ge e ba go ithutwa karate e le mo go swanetšego le kamoo go ka kgethwago boithabišo bja maleba ka gona. Dithulano tše šoro di thomile go ba tše tlwaelegilego; mo e nyakilego go ba naga e nngwe le e nngwe e hlasetšwe ke e nngwe ya tše, ntwa ya selegae, dikgohlano tša dipolitiki goba tša merafo goba dintwa tša dihlopha tša basenyi. Ka baka leo, lapa la gago le ka nyaka poledišano mabapi le go kgomarela boitshwaro bja Bokriste le ge re dikologilwe ke dihlopha tše di lwago.—Jesaya 2:2-4; Johane 17:16.
15. Tlhahlo mabapi le kopano ya botona le botshadi le lenyalo e swanetše go newa bana bjang?
15 Ge bana ba dutše ba gola, ba nyaka tlhahlo yeo e swanelago nywaga ya bona ka tša botona le botshadi le lenyalo. Ditlogong tše dingwe batswadi ba bantši le ka mohla ga ba ahla-ahle ditaba tša botona le botshadi le bana ba bona. Bana bao ba sa newago tsebišo ba ka hwetša dipono tše di kgopamego go tšwa go bafsa ba bangwe, gomme mafelelo a se e ka ba a kotsi. Na go ka se be kaone go ekiša Jehofa yo a neago keletšo e lebanyago eupša e le e nokilwego ka letswai mabapi le taba ye ka Beibeleng? Keletšo ya Modimo e tla thuša bana ba rena gore ba kgomarele boitlhompho le go swara ba bong bjo bo sa swanego le bja bona ka seriti. (Diema 5:18-20; Ba-Kolose 3:5; 1 Ba-Thesalonika 4:3-8) Gaešita le ge o šetše o kile wa ahla-ahla ditaba tše o se ke wa dika-dika go dira se gape. Go boeletša go bohlokwa ge maemo a mafsa a tšwelela.
16. (a) Thuto ya lapa e swarwa neng malapeng a fapa-fapanego? (b) O ile wa lebeletšana bjang le mapheko e le gore o be le thuto ya ka mehla ya lapa?
16 Thuto ya lapa e ka swarwa neng? Malapa a mantši a rulaganyetša thuto ya ona ya lapa ka Mošupologo mantšiboa, ka go ekiša malapa a Bethele lefaseng ka moka. Go a mangwe ke mo go fapanego. Argentina, lapa la ba 11 go akaretša bana ba 9, ka mehla le tsoga ka iri ya bohlano mesong e mengwe le e mengwe bakeng sa go swara thuto ya bona ya lapa. Ka baka la dithulaganyo tše fapa-fapanego tša mošomo, go be go se na nako e nngwe e kgonegago. Go be go se bonolo, eupša se se ile sa gatelela bohlokwa bja thuto ya lapa menaganong le dipelong tša bana. Nageng ya Philippines, mogolo o be a swara thuto ya ka mehla ya lapa le mosadi wa gagwe le bana ba bona ba bararo ge ba be ba sa gola. Gare ga beke batswadi gape ba be ba swara thuto ya lapa ya motho ka noši le yo mongwe le yo mongwe wa bana e le gore yo mongwe le yo mongwe a dire gore therešo e be ya gagwe. United States, kgaetšedi yo monna wa gagwe e sego Hlatse o felegetša bana ba gagwe peseng ya sekolo mesong e mengwe le e mengwe. Ge ba dutše ba letetše pese, ba fetša mo e ka bago metsotso e lesome gotee ba bala le go ahla-ahla taba e swanetšego ya thuto ya Mangwalo, gomme mma a rapela thapelo e kopana pele bana ba namela pese. Democratic Republic of Congo, mosadi yo monna wa gagwe yo a sa dumelego a ilego a tlogela lapa o swanelwa ke go šoma ka thata bakeng sa go ithuta ka baka la thuto ya gagwe e nyenyane. Morwa wa gagwe yo a gotšego o thuša ka go etela lapa beke e nngwe le e nngwe bakeng sa go etelela pele thutong ya mmagwe le banababo ba banyenyane. Mmagwe o bea mohlala o mobotse ka go lokišetša ka mafolofolo. Na go na le maemo ao a dirago gore go be thata go swara thuto ya lapa ya ka mehla ka lapeng la gago? O se ke wa langwa. Kgopela tšhegofatšo ya Jehofa go tšwa pelong maitekong a gago a go ba le thuto ya ka mehla ya Beibele.—Mareka 11:23, 24.
Meputso e Tlišwago ke go Phegelela
17. (a) Ke’ng seo se nyakegago e le gore thuto ya lapa e swarwe ka mehla? (b) Ke phihlelo efe yeo e bontšhago bohlokwa bja tlhahlo ya ka mehla ya lapa mabapi le ditsela tša Jehofa?
17 Go nyakega thulaganyo. Go nyakega go phegelela. Eupša mehola yeo e tlišwago ke thuto ya ka mehla ya lapa ke yeo e tlogago e swanelwa ke boiteko. (Diema 22:6; 3 Johane 4) Franz le Hilda ba Jeremane ba godišitše lapa la bana ba 11. Nywaga ka morago, Magdalena morwedi wa bona o ile a re: “Seo ke se lebelelago se le bohlokwa kudu lehono ke gore go be go se na letšatši le tee leo le bego le feta ka ntle le gore re hwetše tlhahlo e itšego ya moya.” Ge moya wa botšhaba o be o thoma go gakala ka tlase ga Adolf Hitler, tatago Magdalena o ile a diriša Beibele go lokišeletša lapa la gagwe bakeng sa diteko tšeo a bego a lemoga gore di be di e-tla. Ge nako e dutše e e-ya, ditho tša lapa tšeo e lego bana di ile tša tšewa gomme tša išwa sekolong sa bana ba go hloka tsebe; ba bangwe ba lapa ba ile ba swarwa gomme ba tswalelelwa dikgolegong le dikampeng tša tshwenyo. Ba bangwe ba ile ba bolawa. Tumelo ya bohle e ile ya ema e tiile—e sego feela nakong yeo ya tlaišo e šoro eupša gape le nywageng yeo e latetšego go bao ba ilego ba phologa.
18. Maiteko a batswadi bao ba se nago balekane a ile a putswa bjang?
18 Batswadi ba bantši bao ba se nago balekane gotee le bao balekane ba bona e sego badumedi-gotee le bona, ka mo go swanago ba neile bana ba bona tlhahlo ya ka mehla ya Beibele. Nageng ya India mma yo a se nago molekane yo e bilego e le mohlologadi o ile a šoma ka thata gore a nweletše lerato la go rata Jehofa ka go bana ba gagwe ba babedi. Lega go le bjalo, o ile a kwa bohloko ge morwa wa gagwe a be a kgaotša go kopanela le batho ba Jehofa. O ile a kgopela Jehofa gore a mo lebalele bakeng sa bofokodi bja gagwe le ge e le bofe go tlwaetšeng morwa wa gagwe. Eupša ruri morwa o be a se a lebala seo a bego a ithutile sona. Ka morago ga lebaka la nywaga ya ka godimo ga e lesome o ile a boa gomme a dira tšwelopele e botse ya moya, gomme a ba mogolo wa phuthego. Mo nakong ye, yena le mosadi wa gagwe ba hlankela e le badiredi ba nako e tletšego ba babulamadibogo. Batswadi bao ba ilego ba tšeela godimo keletšo e tšwago go Jehofa le mokgatlo wa gagwe ya gore ba nee tlhahlo ya ka mehla ya Beibele ka lapeng ba thaba gakaakang! Na o diriša keletšo yeo ka lapeng la gago?
Na o ka Hlalosa?
◻ Ke ka baka la’ng thuto ya ka mehla ya lapa e le bohlokwa?
◻ Maikemišetšo a rena e swanetše go ba afe nakong ya thuto e nngwe le e nngwe ya lapa?
◻ Ke didirišwa dife tša go ruta tšeo di dirilwego gore di hwetšagale bakeng sa rena?
◻ Thuto e ka dumelelanywa bjang le dinyakwa tša lapa?
[Seswantšho go letlakala 15]
Maikemišetšo a tiilego a tla thakga thuto ya lena ya lapa