Puku ya Beibele ya bo-42 Luka
Mongwadi: Luka
Lefelo Leo e Ngwadilwego go Lona: Kesarea
Go Fetšwa ga go Ngwalwa ga Yona: mo e ka bago ka 56–58 C.E.
Nako Yeo e Akareditšwego: 3 B.C.E.–33 C.E.
1. Luka o ngwadile Ebangedi ya mohuta mang?
EBANGEDI ya Luka e ngwadilwe ke motho wa kgopolo e phafogilego le wa pelo e botho, gomme motswako wo o mobotse wa dika, ka tlhahlo ya moya wa Modimo o tšweleditše pego yeo bobedi e lego e nepagetšego le e tletšego botho le kwelobohloko. Ditemaneng tša mathomo o re, “Byale ke bôna xe xo nthswanetše, xe le nna kè Xo ngwalêla xo hlatlamana xa tšôna.” Go rola ga gagwe ditaba ka botlalo le ka kelohloko go hlatsela polelo ye ka mo go tletšego.—Luka 1:3.
2, 3. Ke bohlatse bofe bja ka gare le bja ka ntle bjo bo šupago ngaka Luka e le mongwadi wa Ebangedi ye?
2 Lege Luka go se moo a bolelwago gona pegong ye, methopo ya kgale e dumela gore e be e le mongwadi. Ebangedi e tswalanywa le Luka ka Lengwalong la Muratori. (mo e ka bago ka 170 C.E.) gomme e ile ya amogelwa ke bangwadi ba lekgolong la bobedi la nywaga ba bjalo ka Irenaeus le Clement wa Alexandria. Bohlatse bja ka gare le bjona bo šupa go Luka ka go tia. Paulo o bolela ka yena go Ba-Kolose 4:14 e le “Luka ngaka, moratiwa,” gomme puku ya gagwe e rulagantšwe ka tsela e bontšhago go rutega yeo motho a bego a ka e letela go monna yo a rutegilego, bjalo ka ngaka. Kgetho ya gagwe e botse ya polelo le tlotlo-ntšu ya gagwe yeo e nabilego go feta ya bangwadi ba bangwe ba bararo ba Ebangedi ba kopane, di dira gore go hlahlobišiša taba ya gagwe e bohlokwa ka kelohloko le ka kwešišo go be bonolo. Pego ya gagwe ya morwa wa lehlaswa ba bangwe ba e lebelela e le taodišo-kopana e kaone e kilego ya ngwalwa.
3 Luka o diriša mantšu a fetago 300 a dirišwago go tša kalafo ao go ona a neago tlhaloso ya tša kalafo yeo e sa dirišwego ka tsela e swanago (ge e ba e dirišwa) ke bangwadi ba bangwe ba Mangwalo a Bakriste a Segerika.a Ka mohlala ge a bolela ka lephera, ga se ka mehla Luka a dirišago lentšu le le swanago le le le dirišwago ke ba bangwe. Go bona lephera ke lephera, eupja go ngaka go na le megato e fapanego ya lephera, go etša ge Luka a bolela ka “monna à tletše lephera.” O bolela gore Latsaro o be a “tletše dibabo.” Ga go na mongwadi o mongwe wa Ebangedi yo a bolelago gore mogwegadi wa Petro o be a swere “xa-xolo ke letadi.” (5:12; 16:20; 4:38) Lege ba bangwe ba bararo ba re botša ka go kgaola ga Petro tsebe ya mohlanka wa moperisita o mogolo, ke Luka a nnoši yo a bolelago gore Jesu o ile a mo fodiša. (22:51) Ke mo go swanetšego ngaka go bolela ka mosadi e le yo “a feditšexo nywaga e lesome le metšô e seswai à na le môya wa bolwetši. [A] be a hunaxane, a šitwa go inamoloxa le xa-nnyane.” Ka gona e ka ba mang ge e se “Luka ngaka, moratiwa,” yo a bego a ka bega ka botlalo gakaakaa thušo ya pele yeo e ilego ya newa monna ke mo-Samaria yo a ilego “a mo tlêmêlêla dinthô à di thšetše makhura le beine”?—13:11; 10:34.
4. Mohlomongwe Ebangedi ya Luka e ngwadilwe neng, gomme ke maemo afe ao a thekgago kgopolo ye?
4 Luka o ngwadile Ebangedi ya gagwe neng? Ditiro 1:1 e bontšha gore mongwadi wa Ditiro (yoo le yena e bego e le Luka) pejana o ile a hlama “taodišô ya pele,” e lego Ebangedi. Mohlomongwe Ditiro e phethilwe mo e ka bago ka 61 C.E. ge Luka a be a e-na le Paulo yo a bego a letetše boipiletšo bja gagwe go Kesara kua Roma. Ka gona, mohlomongwe pego ya Ebangedi e ile ya ngwalwa ke Luka a le Kesarea mo e ka bago ka 56-58 C.E., ka morago ga ge yena le Paulo ba boile Filipi bofelong bja leeto la boraro la Paulo la boromiwa le nakong ya ge Paulo a letile ka nywaga e mebedi Kesarea pele a išwa Roma bakeng sa boipiletšo bja gagwe. Ka ge Luka a be a le gona moo Palestina, mo nakong ye o be a le lefelong le lebotse la go ‘latišiša dilo ka moka go tloga mathomong ka go nepa’ mabapi le bophelo le bodiredi bja Jesu. Ka gona, pego ya Luka e bonagala e bile gona pele ga Ebangedi ya Mareka.
5. Ke go tšwa methopong efe moo Luka a ka bago a ile a ‘latišiša ka go nepa’ ditiragalo tša bophelo bja Jesu?
5 Ke therešo gore Luka e be e se hlatse e bonego ka mahlo ya ditiragalo ka moka tšeo a di begago Ebangeding ya gagwe, e se o mongwe wa ba 12 mohlomongwe gaešita le go ba modumedi go fihlela ka morago ga lehu la Jesu. Lega go le bjalo, o be a tlwaelane kudu le Paulo tšhemong ya boromiwa. (2 Tim. 4:11; Filimone 24) Ka gona go etša ge go be go ka letelwa, pego ya gagwe e tšweletša bohlatse bja tutuetšo ya Paulo, ka ge bo ka bonwa ka go bapiša dipego tša bona tše pedi tša Selalelo sa Morena go Luka 22:19, 20 le 1 Ba-Korinthe 11:23-25. Luka a ka ba a ile a tsopola Ebangedi ya Mateo e le mothopo wa tsebišo. Ka ‘go latišiša tšohle ka go nepa,’ yena ka noši o be a ka kgona go boledišana le dihlatse tše dintši tše di bonego ka mohla tša ditiragalo tša bophelo bja Jesu tše bjalo ka barutiwa ba ba phologilego mo gongwe le mmago Jesu, e lego Maria. Re ka kgodišega gore ga se a tlogela selo ge a kgoboketša ditaba ka botlalo tše di ka botwago.
6. Ke karolo e kaaka’ng ya Ebangedi ya Luka yeo e hwetšwago go yona e nnoši, gomme o ngwaletše bomang? Ke ka baka lang o araba bjalo?
6 Go ba molaleng ge go hlahlobišišwa dipego tša Ebangedi tše nne gore bangwadi ga ba fo boeletša dipolelo tša o mongwe le o mongwe wa bona gaešita le go ngwala feela bakeng sa go tšweletša dihlatse tše dintši tša pego ye e bohlokwa-hlokwa ya Beibele. Pego ya Luka ke yeo e fapanego kudu go hlaloseng ga yona ditaba ka botlalo. Ka kakaretšo 59 lekgolong ya Ebangedi ya gagwe e hwetšwa go yona e nnoši. O bega bonyenyane mehlolo e tshelelago e kgethegilego le mo e ka bago diswantšho tše di fetago palo yeo gabedi tšeo di bolelwago dipegong tše dingwe tša Ebangedi, a dirišetša tee-tharong ya Ebangedi ya gagwe a laodiša gomme pedi-tharong ya yona lentšung leo le bolelwago. Ebangedi ya gagwe ke e telele kudu ya tše nne. Mateo ge e le gabotse o ngwaletše ba-Juda, gomme Mareka o ngwaletše babadi bao e sego ba-Juda, e lego ba-Roma ka mo go kgethegilego. Ebangedi ya Luka e be e lebišitšwe go “Theofilo moratexi” gomme ka yena e be e tla ya go batho ba bangwe, e lego ba-Juda le bao e sego ba-Juda. (Luka 1:3, 4) Ge a dira gore pego ya gagwe e be e gogelago go bohle, o latišiša lešika labo Jesu go tloga morago go “Adama, [morwa] wa Modimo,” e sego feela go tloga go Aborahama bjalo ka ge Mateo a dira ge a ngwalela ba-Juda ka mo go kgethegilego. Ka mo go kgethegilego o ngwala mantšu a boporofeta a Simeone a gore Jesu e be e tla ba “se-iša-kutollô-xo-ba-ntlê,” gomme o bolela gore ‘nama ka moka e tla bona phološo ya Modimo.’—3:38, bapiša le NW; 2:29-32; 3:6.
7. Ke’ng se se neago bohlatse bjo bo tiilego bja go nepagala ga Ebangedi ya Luka?
7 Pegong ya gagwe ka moka, Luka o ipontšha e le molaodiši o mogolo, dipego tša gagwe di rulagantšwe gabotse gomme di nepagetše. Dika tše tša go nepagala le go botega mengwalong ya Luka ke bohlatse bjo bo tiilego bja go nepagala ga yona. Mongwadi o mongwe wa tša molao o kile a lemoga gore: “Lege dikanegelo tša lerato, dinonwane le bohlatse bja maaka di aroganya ditiragalo tše di tswalanego gaešita le go bea nako e sa kgonthišetšwego, ka go rialo di roba melao ya pele yeo rena bo-ramolao re e lebelelago e le polelo e botse ya gore ‘boipolelo bo swanetše go nea nako le lefelo,’ ruri dikanegelo tša Beibele di re nea letšatši-kgwedi le lefelo la dilo tše di tswalanego ka go nepagala mo gogolo.”b Go hlatsela se o tsopola Luka 3:1, 2 e rego: “Ka ngwaxa wa lesome la metšô e fetšaxo seatla wa boxoši bya Kesara Tiberio, mehleng ya xe Pontio Pilato à buša naxa ya Juda, Herode Teterareka à buša Galilea, Filipi Teterareka ngwan’abô à buša Iturea le Teraxoniti, Lisania Teterareka à buša Abilene, mehleng ya xe Hanna le Kayafa è le baperisita ba baxolo, ké mo Lentšu la Modimo le tletšexo Johane morwa wa Tsakaria à le lešokeng.” Mo ga go na go se kgonthišege ge e le ka nako le lefelo, eupja Luka o bolela bahlankedi ba sego ka tlase ga ba šupago ba setšhaba ka maina e le gore re ka kgona go thea nako yeo bodiredi bja Johane bo thomilego ka yona gotee le bja Jesu.
8. Luka o bontšha bjang ‘ka go nepa’ nako ya matswalo a Jesu?
8 Luka gape o re nea dilo tše pedi tše di re hlahlago bakeng sa matswalo a Jesu ge a bolela go Luka 2:1, 2 gore: “Mehleng yeo xwa na xwa tšwa molaô xo Kesara Augusto, wa xore dilete ka moka di ngwalwê. Lengwalô leo la dirwa è le la pele; ké xe Kirenio a buša Siria.” Ye e be e le nako yeo ka yona Josefa le Maria ba bego ba e-ya Betlehema go ya go ngwadišwa, gomme Jesu o belegwe ge ba le gona moo.c Re swanetše go dumelelana le mohlalosi yo a rego: “Ke o mongwe wa meleko e nyakišišago kudu ya kgopolo ya Luka mabapi le histori gore ka mehla o kgona go fihlelela go nepagala mo go phethagetšego.”d Re swanetše go amogela boipolelo bja Luka bja gore o ile a “latiša tšohle xo tloxa thlaxong ya tšôna [ka go nepa, NW]” e le therešo.
9. Ke boporofeta bofe bja Jesu bjo bo begilwego ke Luka bjo bo ilego bja ba le phethagalo e kgolo ka 70 C.E.?
9 Gape Luka o šupa kamoo diporofeto tša Mangwalo a Sehebere di ilego tša phethagala ka gona ka mo go nepagetšego go Jesu Kriste. O tsopola bohlatse bjo bo buduletšwego bja Jesu mabapi le se. (24:27, 44) Go oketša moo, o bega diporofeto tša Jesu ka noši mabapi le ditiragalo tša nakong e tlago ka go nepagala, gomme bontši bja tše di šetše di phethagetše ka mo go lemogegago go ya kamoo di boletšwego ka gona ka botlalo e sa le pele. Ka mohlala, Jerusalema e ile ya dikanetšwa ka go hlaselwa go dirišwa dikota tša dintlha gomme ya senywa ka mo go boifišago ka sehlogo ka 70 C.E., go fo etša ge Jesu a boletše e sa le pele. (Luka 19:43, 44; 21:20-24; Mateo 24:2) Ra-dihistori wa lefase Flavius Josephus yo e bego e le hlatse ye e bonego ka mahlo a e-na le madira a Roma, o hlatsela gore naga e ile ya rengwa dihlare mo e ka bago monabong wa dikhilomithara tše 16 gore go beakanywe dikota, gore morako wa thakelelo e be e le wa botelele bja dikhilomithara tše 7,2, gore basadi ba bantši le bana ba ile ba hwa ka tlala le gore ba-Juda bao ba fetago 1000 000 ba ile ba lahlegelwa ke maphelo a bona gomme ba 97 000 ba išwa bothopja. Go fihla le lehono, Sefero sa Titus kua Roma se bontšha molokeloke wa phenyo wa ba-Roma le dithoto tšeo di thopilwego ntweng tše di tšwago tempeleng ya Jerusalema.e Re ka kgodišega gore diporofeto tše dingwe tše di buduletšwego tše di begilwego ke Luka di tla phethagala ka mo go nepagetšego.
DIKAGARE TŠA LUKA
10. Luka o ile a dira maiteko a go dira’ng?
10 Matseno a Luka (1:1-4). Luka o bega gore o ile a latišiša dilo ka moka go tloga mathomong ka go nepa le gore o ile a ikemišetša go di ngwala ka go latelana ga tšona ka tlhaloganyo e le gore ‘Theofilo morategi . . . a tle a tsebe [ka botlalo, NW] therešo’ ya dilo tše.—1:3, 4.
11. Ke ditiragalo dife tše di thabišago tšeo di anegwago kgaolong ya pele ya Luka?
11 Nywaga ya pele ya bophelo bja Jesu (1:5–2:52). Morongwa o tšwelela go moperisita yo a tšofetšego Sakaria ka ditaba tše di thabišago tša gore o tla ba le morwa yo a tlago go mmitša Johane. Eupja Sakaria a ka se ke a kgona go bolela go fihlela ge ngwana a belegwe. Bjalo ka ge go holofeditšwe, mosadi wa gagwe Elisabetha o a ima lege le yena ‘a tšofetše.’ Mo e ka bago dikgwedi tše tshelelago ka morago, morongwa Gabariele o tšwelela go Maria gomme o mmotša gore o tla ima ka “matla a Yo-xodimo-xodimo” gomme a belega morwa yo a tlago go bitšwa Jesu. Maria o etela Elisabetha, gomme ka morago ga ditumedišo tša lethabo, o bolela ka go hlalala gore: “Pelo ya-ka e rêta [Jehofa], Môya wa-ka o hlalala ka Modimo Mophološi wa-ka.” (Bapiša le NW.) O bolela ka leina la Jehofa le lekgethwa le bogolo bja kgaugelo ya gagwe go bao ba mmoifago. Matswalong a Johane, leleme la Sakaria le lokollwa gore le yena a bolele kgaugelo ya Modimo le gore Johane e tla ba moporofeta yo a tlago go lokiša tsela ya Jehofa.—1:7, 35, 46, 47.
12. Ke’ng se se bolelwago mabapi le matswalo a Jesu le nakong ya ge e sa le ngwana?
12 Ka nako ya gona, Jesu o belegelwa Betlehema gomme morongwa o tsebiša badiši bao ba dišitšego mehlape ya bona bošego ka ‘taba ye e botse ya thabo e kgolo.’ Lebollo le a dirwa go ya ka Molao gomme ka morago ge batswadi ba Jesu ‘ba mmea pele ga Morena’ tempeleng, Simeone yo a tšofetšego le moporofeta wa mosadi Hanna ba bolela mabapi le ngwana. Ge ba boetše Natsaretha, o ile ‘a tšwela pele a gola, a tia, a tlala bohlale a okametšwe ke Modimo.’ (2:10, 22, 40) Ge a e-na le nywaga e 12, Jesu o ile a tlaba barutiši ka kwešišo ya gagwe le dikarabo tša gagwe ge ba be ba etetše Jerusalema ba e-tšwa Natsaretha.
13. Johane o bolela’ng, gomme ke’ng se se diregago kolobetšong ya Jesu le kapejana ka morago ga moo?
13 Tokišetšo bakeng sa bodiredi (3:1–4:13). Ka ngwaga wa bo-15 wa pušo ya Kesara Tiberio, polelo ya Modimo e tlela Johane morwa wa Sakaria gomme o tšama a “bolêla kolobetšô ya thsokoloxô ya xore batho ba lebalêlwê dibe,” e le gore nama ka moka e tle e ‘bone phološo ya Modimo.’ (3:3, 6) Ge batho ka moka ba kolobetšwa Jorodane Jesu le yena o a kolobetšwa, gomme ge a dutše a rapela moya o mokgethwa o theogela go yena, Tatagwe o bontšha kamogelo a le legodimong. Jesu mo nakong ye o na le nywaga e ka bago 30. (Luka o neela lešika la gabo.) Ka morago ga kolobetšo ya gagwe, moya o iša Jesu lešokeng ka matšatši a 40. Mo Diabolo o a mo leka ka ntle le go atlega gomme ka morago o a mo tlogela “xwa fêla lebaka à mo lesitše.”—4:13.
14. Jesu o hlalosa thomo ya gagwe ka mo go kwalago kae, ke efe, gomme batheetši ba arabela bjang?
14 Bodiredi bja pele bja Jesu, kudu-kudu Galilea (4:14–9:62). Ka sinagogeng ya lefelong la gabo kua Natsaretha, Jesu o bea thomo ya gagwe molaleng ka go bala le go diriša go yena boporofeta bja Jesaya 61:1, 2: “Môya wa Morêna o na le nna, ka xobane ó mpeetše xo bexêla babôtlana ’taba tše di botse, o nthomile xo alafa ba dipelo tše robexilexo, ba ba thopilwexo ke ba xoêlêlê khunoloxô, ba difofu ke re ba bušê ba bônê, ba ba dubaxanexo ke re ba ikêlê bà xolotšwe, ke bexê ngwaxa wa kxahlêxô wa Morêna.” (4:18, 19) Lethabo la pele la batho le fetoga pefelo ka baka la mantšu a gagwe ge a tšwela pele ka polelo ya gagwe gomme ba leka go mmolaya. Ka gona o theogela Kaperenaume, moo a fodišago batho ba bantši. Mašaba a mo šala morago gomme a leka go mo diegiša, eupja o ba botša gore: “Le metse e mengwê ke swanetše xo e botša ditaba tše botse tša mmušô wa Modimo, ké sôna se ke rometšwexo sôna.” (4:43) O ya go bolela disinagogeng tša Judea.
15. Hlalosa go bitšwa ga Petro, Jakobo le Johane gotee le ga Mateo?
15 Kua Galilea, Jesu o dira gore Simone (yo a bilego a bitšwa Petro), Jakobo le Johane ba sware dihlapi ka mohlolo. O botša Simone gore: “Xo tloxa byalo O tlo ba morei wa xo phutha batho.” Ka gona ba tlogela dilo ka moka gomme ba a mo latela. Jesu o tšwela pele a rapela le go ruta, gomme ‘matla a Modimo a go fodiša a go yena.’ (5:10, 17) O bitša Lefi (Mateo), e lego molekgetho yo a nyatšwago yo a direlago Jesu monyanya o mogolo, woo go wona go tlago le “lešaba le lexolo la ba lekxêthô.” (5:29) Se se feleletša ka ngangišano ya mathomo ya tše dintši le Bafarisei tšeo di ba tlogelago ba befetšwe gomme ba loga maano-mabe a go mo gobatša.
16. (a) Jesu o kgetha baapostola ba 12 ka morago ga eng? (b) Ke dintlha dife tšeo di gatelelwago ke Luka ge a nea pego e swanago ya Thuto ya Thabeng?
16 Ka morago ga go rapela Modimo bošego ka moka, Jesu o kgetha baapostola ba 12 gare ga barutiwa ba gagwe. Go latela mediro e oketšegilego ya go fodiša. Ka morago o nea thero yeo e begilwego go Luka 6:20-49 yeo ka sebopego se sekopana e swanago le Thuto ya Thabeng yeo e lego go dikgaolo 5 go ya go 7 tša Mateo. Jesu o bapiša ka gore: “Ba lehlôxônôlô ké lena bahumanexi, xobane mmušô wa Modimo ké wa lena. Ba madi-mabe ké lena bahumi, xobane Le šetše Le tšere tše di Le beaxo pelo.” (6:20, 24) O eletša batheetši ba gagwe gore ba rate manaba a bona, ba be ba gaugelago, ba nee gomme ba tšweletše tše botse lehumong le lebotse la pelo.
17. (a) Se se latelago Jesu o dira mehlolo efe? (b) Jesu o araba bjang baromiwa ba Johane Mokolobetši mabapi le ge e ba Jesu e le Mesia?
17 Jesu ge a boa Kaperenaume, o amogela kgopelo ye e tšwago go letona la madira ya gore a fodiše mohlanka yo a babjago. Le ikwa le sa swanelege gore Jesu a be ka tlase ga tlhaka ya ngwako wa lona gomme le kgopela Jesu gore ‘a bolele lentšu’ a le gona moo a lego gona. Ka gona, mohlanka o a fodišwa gomme Jesu o tutueletšega go bolela gore: “Ke a Le botša, le xo Isiraele xa k’ešo ka hwetša tumêlô e kaakaa.” (7:7, 9) Ke la mathomo Jesu a tsoša motho yo a hwilego, e lego morwa a nnoši wa mohlologadi wa Naine yo a ilego “a mo kwêla bohloko.” (7:13) Ge ditaba mabapi le Jesu di dutše di phatlalala Judea ka moka, Johane Mokolobetši o roma batho go yena a le kgolegong gore ba botšiše gore, “A ké Wene e a boletšwexo a thwe: Ò e-tla?” Ge a araba, Jesu o botša baromiwa gore: “Sepelang Le y’o botša Johane tše Le di bonexo le tše Le di kwilexo, Le re: Difofu di a bôna, dixôlê di a sepela, ba lephêra ba a fôla, difoa di a kwa, bahu ba a tsoxa, ’me bahumanexi ba bexêlwa ’taba tše monate. ’Me Le mmotšê Le re: Wa lehlôxônôlô ké eo a sa kxopyexo ka Nna.”—7:19, 22, 23.
18. Boboledi bja Mmušo bo tšwela pele ka diswantšho, mediro le mantšu afe a keletšo?
18 Jesu o ya “le metse le metsana a xoêlêla à bolêla Ebangedi ya mmušô wa Modimo” a e-na le ba 12. O nea seswantšho sa mobjadi, gomme o ruma taba ya gagwe ka gore: “Phafoxêlang xo theetša-xê; xobane e a naxo natšô’, ó tlo newa; ’me e a se naxo natšo’, ó tlo amoxiwa le tše a rexo ó na natšô’.” (8:1, 18) Jesu o tšwela pele a dira mediro ya matete le mehlolo. Le gona o nea ba 12 matla a go buša meoya e mebe le matla a go fodiša malwetši gomme o ba roma gore “ba y’o xoêlêla tša mmušô wa Modimo, ba y’o fodiša balwetši.” Ba 5000 ba khorišwa ka mohlolo. Jesu o fetošwa lebopo a le thabeng gomme letšatšing le le latelago o fodiša mošemanyana yo a nago le meoya e mebe yoo barutiwa ba paletšwego ke go mo fodiša. O lemoša bao ba ratago go mo latela gore: “Diphukubyê di na le melete; le dinonyana tša sebakeng di na le dihlaxa; xe e le Morwa-motho xa a na mo a kaxo samiša hlôxô.” Gore motho a swanelegele Mmušo wa Modimo, o swanetše go bea letsogo la gagwe mogomeng gomme a se lebelele morago.—9:2, 58.
19. Jesu o swantšhetša bjang lerato la kgonthe la go rata wa gabo motho?
19 Bodiredi bja ka morago bja Jesu bja Judea (10:1–13:21). Jesu o roma ba bangwe ba 70 “punong,” gomme ba tletše lethabo ka baka la katlego bodireding bja bona. Ge Jesu a dutše a bolela, monna yo a ratago go ipontšha e le yo a lokilego o a mmotšiša: “Xomme wa xešo ké mang?” Jesu ge a araba o nea seswantšho sa mo-Samaria wa kgaugelo. Monna yo a robetšego ka thoko ga tsela a idibetše ka baka la go bethwa ke bahlakodi o hlokomologwa ke moperisita le mo-Lefi bao ba fetago. Ke mo-Samaria yo a nyatšegago yo a emago, ka kwelobohloko a tlemelelago dintho tša gagwe, a mo nametša lekaba la gagwe, a mo iša ngwakong wa baeng gomme a mo lefelela gore a hlokomelwe. Ee, yo a itirilego wa gabo ke “e a mo dirilexo ka kxauxêlô”.—10:2, 29, 37.
20. (a) Jesu o hlalosa ntlha efe ka Mareta le Maria? (b) O gatelela thapelo bjang?
20 Ka ngwakong wa Mareta, Jesu o mo kgalemela ka boleta ka baka la go belaela ka go fetišiša ka mediro ya gagwe ya ka gae, gomme o reta Maria ka baka la go kgetha karolo e kaone ka go dula fase a theetša lentšu la gagwe. Barutiwa ba gagwe bona o ba ruta thapelo ya mohlala le go nyakega ga go phegelela go rapela, ka gore: “Kxopêlang, ké mo Le tl’o xo fišwa; nyakang, ké mo Le tl’o xo bôna.” Ka morago o leleka meoya e mebe gomme o bolela ‘bao ba kwago lentšu la Modimo ba le lotola’ e le ba ba thabilego. Ge a le dijong, o thulana le Bafarisei mabapi le Molao gomme o ba bolela e le ba madi-mabe ka baka la go tšea “sekxonyu sa tsebô.”—11:9, 28, 52.
21. Jesu o nea temošo efe malebana le go duma, gomme o kgothaletša barutiwa ba gagwe go dira’ng?
21 Ge Jesu a e-na le lešaba gape, motho o mongwe o mo opeletša ka gore: “Moruti, botša ngwan’ešo xore a arolêlanê bohwa le nna.” Jesu o utolla modu wa bothata ka gore: “Phaxofang, Le ilê mexabaru; xobane bophelô bya motho xa bo tšwe lehumong le xo tše a di ruilexo.” Bjale o nea seswantšho sa monna wa mohumi yo a wišago matlolo a gagwe gore a age a magolwanyane, fela o hwa bjona bošegong bjoo gomme a tlogelela ba bangwe lehumo la gagwe. Jesu o hlalosa ka boripana gore: “Ké tšôna tša e a ikxobêlaxo mahumô à sa ruele Modimong.” Ka morago ga go kgothaletša barutiwa ba gagwe go tsoma Mmušo wa Modimo pele, Jesu o ba botša gore: “Se boifê, wene mohlatswana o monyenyane, xobane Tata-weno ó ikxahletšwe ke xo Le fa mmušô.” Go fodiša ga gagwe mosadi yo a bego a babja ka nywaga e 18 go lebiša thulanong e nngwe gape le baganetši ba gagwe, bao ba lešwago dihlong.—12:13, 15, 21, 32.
22. Jesu o rutile ka Mmušo ka diswantšho dife tše di lebanyago?
22 Bodiredi bja ka morago bja Jesu, kudu-kudu Perea (13:22–19:27). Jesu o diriša diswantšho tša mehuta-huta go šupa batheetši ba gagwe Mmušong wa Modimo. O bontšha gore bao ba tsomago botumo le kgodišo ba tlo kokobetšwa. Anke yo a dirago monyanya a laletše bahloki bao ba ka se kego ba buša ba lefa; o tla thaba gomme ‘go bušetšwa a tlo go bona mohla bahu ba tsogago.’ Se se latelago, go na le seswantšho sa monna yo a dirago monyanya o mogolo wa dijo tša mantšiboa. Bao ba laleditšwego ba nea mabaka ka go latelana: O mongwe o rekile tšhemo, o mongwe o rekile dipholo gomme o mongwe o sa tšwa go nyala mosadi. Ka pefelo mong wa ngwako o romela batho gore ba tliše “badiidi le dixôlê le dihlotša,” gomme o bolela gore ga go le o tee wa bao ba laleditšwego pele yo a tlago go ‘latswa’ sejo sa gagwe. (14:14, 21, 24) O nea seswantšho sa nku e timetšego gomme ya hwetšwa, o re, “Ke a Le botša, ka mokxwa o byalo kwa lexodimong lethabô ka mo-dira-dibe o tee e a sokoloxaxo e tlo ba le le fetaxo la xe xo thabêlwa ba masome a senyane a metšô e senyane ba ba sa nyakexo thsokoloxô.” (15:7) Seswantšho sa mosadi yo a fsielago ngwako wa gagwe gore a hwetše tšhelete e tee ya tšhipi ya drachma se hlalosa taba yona ye.f
23. Ke’ng se se swantšhetšwago pegong ya morwa wa lehlaswa?
23 Bjale Jesu o bolela ka morwa wa lehlaswa yo a ilego a kgopela tatagwe karolo ya gagwe ya dithoto gomme ka morago a e tšitlanya “ka bojatô.” Ge a wetše bodiiding bjo bošoro, morwa o hlaphogelwa kgopolong gomme o boela gae gore a hwetše kgaugelo ya tatagwe. Tatagwe, a tutueditšwe ke kwelobohloko, “a kxanyêla a mo xokarêla, a mo atla.” Diaparo tše botse di ile tša tlišwa gomme monyanya o mogolo wa lokišetšwa, “ké moka ba thoma xo thaba.” Eupja morwa o mogolo a gana seo. Tatagwe a bolela le yena ka botho ka gore: “Ngwan’a-ka! O na le nna ka mehla; ’me dilô tša-ka ka moka ké tša xaxo. Xo swanetše xe re thaba ra hlalala, xobane monn’axo é ó be a hwile, xomme ó boetše ó a phela; ó be a lahlexile, ’me a bônala.”—15:13, 20, 24, 31, 32.
24. Ke ditherešo dife tšeo Jesu a di gatelelago ka seswantšho sa mohumi le Latsaro gotee le sa Mofarisei le molekgetho?
24 Ge ba e-kwa seswantšho sa molaki e a sa lokago, Bafarisei bao ba ratago tšhelete ba kwera thuto ya Jesu, eupja o ba botša gore: “Ké lena Le ipeilexo baloki pele xa batho; ’me Modimo ó tseba dipelo tša lena. Xobane se batho ba se semaxo se sexolo, Modimo ó bôna è le se makxapha.” (16:15) Ka seswantšho sa mohumi le Latsaro, o bontšha kamoo legaga le le lego magareng ga bao ba ratwago le bao ba sa amogelwego ke Modimo e lego le legolo ka gona. Jesu o lemoša barutiwa ba gagwe gore go tla ba le dikgopišo, eupja “yo madi-mabe ké eo di tlaxo ka yêna.” O bolela ka mathata ao a tlago go tšwelela “ka ’tšatši le Morwa-motho a tl’o xo utoloxa ka lôna.” O re go bona: “Xopolang mosadi wa Loto.” (17:1, 30, 32) Ka seswantšho, o ba kgonthišetša gore ruri Modimo o tla namolela bao “ba mmitšaxo mosexare le bošexo.” (18:7) Ka morago, o sola bao ba itirago baloki ka seswantšho se sengwe: Mofarisei yo a rapelago tempeleng o leboga Modimo ka ge a sa swane le batho ba bangwe. Molekgetho yo a emego kgole e bile a tšhaba go phagamišetša mahlo a gagwe legodimong, o a rapela: “Modimo, nkxauxêlê nna mo-dira-dibe.” Jesu o ahlola se bjang? O bolela molekgetho e le yo a lokilego kudu go feta Mofarisei, “xobane e a ikxodišaxo ó tlo kokobetšwa; ’me e a ikokobetšaxo ó tlo xodišwa.” (18:13, 14) Jesu o thabišwa ke monna wa lekgetho Sakeo wa Jeriko gomme o nea seswantšho sa diponto tše lesome, a bontšha phapano magareng ga go diriša ka potego karolo ye e neilwego le go di uta.
25. Jesu o tsena bjang karolong ya mafelelo ya bodiredi bja gagwe, gomme ke temošo efe ya boporofeta yeo a e neago?
25 Bodiredi bja mafelelo bja phatlalatša Jerusalema le tikologong (19:28–23:25). Ge Jesu a tsena Jerusalema a nametše pokolwana gomme a retwa ke mašaba a barutiwa e le “Kgoši e tlaxo ka Leina la Morêna,” Bafarisei ba mo kgopela gore a kgaleme barutiwa ba gagwe. Jesu o araba ka gore: “Ke a Le botša, xe bao ba ka homola, xo tlo xoa mafsika.” (19:38, 40) O nea boporofeta bja gagwe bjo bo sa lebalegego bja go senywa ga Jerusalema ka go bolela gore e tlo dikanetšwa ka dikota tša dintlha, ya tlaišwa gomme ya ritaganywa mmung gotee le bana ba yona le gore ga go lefsika le le tlago go tlogelwa le le godimo ga le lengwe. Jesu o ruta batho ka tempeleng, a bolela ditaba tše di lokilego le go araba ka bohlale dipotšišo tša maano tša baperisita ba ba phagamego, ba-mangwalo le Basadutsei ka diswantšho le dipoledišano. Jesu o nea seswantšho se matla sa pontšho e kgolo ya bofelo, a bolela gape ka go dikanetšwa ga Jerusalema ke madira ao a dulago mešašeng. Batho ba tla nolega moko ka go boifa dilo tšeo di tlago go direga, eupja ge dilo tšeo di direga, balatedi ba gagwe ba tla ‘inamologa gomme ba tsoša dihlogo tša bona ka gobane topollo ya bona e tla ba e batamela.’ Ba swanetše go dula ba phafogile gore ba tle ba kgone go efoga seo se reretšwego go direga.—21:28.
26. (a) Ke dikgwerano dife tšeo Jesu a di thomago, gomme o di tswalanya le eng? (b) Jesu o matlafatšwa bjang ka tlase ga teko, gomme ke kgalemelo efe yeo a e neago nakong ya go swarwa ga gagwe?
26 Bjale ke Nisani 14, 33 C.E. Jesu o swara Paseka gomme ka morago o hloma “kxweranô e mpsha” le baapostola ba gagwe ba botegago a tswalanya se le sejo sa seswantšhetšo seo a ba laelago gore ba se je e le go mo gopola. Le gona o ba botša gore: “Ke Le bea mmušô, byale ka xe Tate a mpeile mmušô.” (22:20, 29) Ka bjona bošego bjoo ge Jesu a rapela Thabeng ya Mehlware, ‘morongwa yo a tšwago legodimong o tla go yena gomme o a mo matlafatša. Eupja ge a welwa ke tlalelo, o tšwela pele go rapela ka phišego; kudumela ya gagwe e ba bjalo ka marotholodi a madi ao a rothelago fase.’ Boemo e ba bjo bo boifišago ge Judase wa moeki a etelela lešaba la bahlola-mpherefere pele go ya go swara Jesu. Barutiwa ba goa ka gore: “Morêna, a re ka rêma ka dithšoša?” O mongwe wa bona o rema tsebe ya mohlanka wa moperisita o mogolo, eupja Jesu o a ba kgalemela gomme o fodiša monna yo a gobaditšwego.—22:43, 44, 49.
27. (a) Petro o palelwa bjang? (b) Ke melato efe yeo e rwešwago Jesu, gomme o sekišwa le go ahlolwa ka tlase ga maemo afe?
27 Jesu o akgofišetšwa ngwakong wa moperisita o mogolo go ya go sekišwa, gomme bošegong bjo bo tonyago Petro o kopana le lešaba leo le oretšego mollo. o bewa molato wa go ba o mongwe wa barutiwa ba Jesu ka makga a mararo, gomme o latola ka makga a mararo. Ka morago mogogonope o a lla. Morena o a retologa gomme o lebelela Petro, Petro, a gopola kamoo Jesu a ilego a bolela se e sa le pele, o tšwela ntle gomme o lla gabohloko. Ka morago ga ge Jesu a gogetšwe ka holong ya lekgotla la Sanhendrine, bjale o išwa pele ga Pilato gomme o bewa molato wa go fapoša setšhaba, go ganetša go lefsa ga metšhelo gomme “[a] re: Ké Nna Kriste, ké kxoši.” Ge a lemoga gore Jesu ke mo-Galilea, Pilato o mo romela go Heroda yo a lego Jerusalema ka nako yeo. Heroda le bahlabani ba gagwe ba kwera Jesu le go mo romela gape gore a sekišwe pele ga lešaba le le galefilego la bahlola-mpherefere. Pilato ‘o mo gafela bona gore ba dire se ba se ratago.’—23:2, 25.
28. (a) Jesu o holofetša lehodu leo le bontšhago tumelo go yena eng? (b) Luka o bega eng mabapi le lehu, poloko le tsogo ya Jesu?
28 Lehu la Jesu, tsogo le thotogelo (23:26–24:53). Jesu o kokotelwa koteng gare ga disenyi tše pedi. Se sengwe se a mo kwera, eupja se sengwe se bontšha tumelo gomme se kgopela gore se gopolwe Mmušong wa Jesu. Jesu o se holofetša gore: “Ruri ke a go botša lehono, O tla ba le Nna Paradeiseng.” (23:43, NW) Ka morago go aparetša lefsifsi le le sa tlwaelegago, seširo sa ntlong-kgethwa se gagoga ka bogare gomme Jesu o a goelela: “Tata! Môya wa-ka ke o xafêla diatleng tša xaxo!” Ge a rialo o a hwa, setopo sa gagwe se a fegollwa gomme se robatšwa lebitleng le le epilwego lefsikeng. Ka letšatši la pele la beke, basadi bao ba tlilego le yena ba e-tšwa Galilea ba ya lebitleng eupja ga ba hwetše setopo sa Jesu. Go etša ge yena ka noši a boletše e sa le pele, o tsogile ka letšatši la boraro!—23:46.
29. Ebangedi ya Luka e phetha ka pego efe yeo e thabišago?
29 Ge a tšwelela ka ntle le go itsebiša go barutiwa ba babedi tseleng ya go ya Emause, Jesu o bolela ka ditlaišego tša gagwe gomme o ba hlathollela Mangwalo. Kapejana ba a mo lemoga, eupja o a nyamelela. Bjale ba bolela gore: “Dipelo tša rena a xa tša ka tša fsa ka mo xo rena mola a bolêla le rena tseleng, xe a re hlathollêla mangwalô?” Ba akgofela morago Jerusalema go ya go botša barutiwa ba bangwe. Gaešita le nakong ya ge ba bolela dilo tše, Jesu o tšwelela gare ga bona. Ga ba dumele ka baka la lethabo le go tlabega. Ka gona o ‘bula megopolo ya bona gore ba kwešiše ka botlalo’ go tšwa Mangwalong, seo se bolelwago ke tšohle tšeo di diregilego. Luka o phetha pego ya Ebangedi ya gagwe ka tlhaloso ya go rotogela ga Jesu legodimong.—24:32, 45.
LEBAKA LEO KA LONA E HOLAGO
30, 31. (a) Luka o aga bjang kholofelo ya gore Mangwalo a Sehebere a buduletšwe ke Modimo? (b) Luka o tsopola mantšu afe a Jesu go thekga se?
30 Ditaba tše di lokilego “tšeo di begilwego ke Luka” di aga kholofelo ya motho Lentšung la Modimo le go tiiša tumelo ya gagwe gore a kgone go ema malebana le ditlhaselo tša lefase le šele. Luka o nea mehlala e mentši ya go phethegala ka mo go nepagetšego ga Mangwalo a Sehebere. Jesu o bontšhwa a hlalosa thomo ya gagwe ka mantšu a kgethegilego ao a tšwago pukung ya Jesaya, gomme go bonala Luka a diriša se e le moko pukung ka moka. (Luka 4:17-19; Jes. 61:1, 2) Le e be e le le lengwe la makga ao Jesu a ilego a tsopola Baporofeta. Le gona o ile a tsopola Molaong, go swana le nakong ya ge a ganetša meleko e meraro ya Diabolo le go Dipsalme, go etša nakong ya ge a botšiša manaba a gagwe gore, “Ba bolêla bya’ng xe ba re: Kriste ké Morwa wa Dafida?” Pego ya Luka e na le ditsopolo tše dingwe tše dintši tše di tšwago Mangwalong a Sehebere.—Luka 4:4, 8, 12; 20:41-44; Doit. 8:3; 6:13, 16; Ps. 110:1.
31 Nakong ya ge Jesu a tsena Jerusalema a nametše pokolwana bjalo ka ge go boletšwe e sa le pele go Sakaria 9:9, mašaba a ile a mo tumiša a thabile, a diriša go yena lengwalo la Psalme 118:26. (Luka 19:35, 38) Lefelong le lengwe ditemana tše pedi tša Luka ke tšeo di lekanego go akaretša dintlha tše tshelelago tša gore Mangwalo a Sehebere a porofetile mabapi le lehu la Jesu la kgobošo le tsogo ya gagwe. (Luka 18:32, 33; Ps. 22:7; Jes. 50:6; 53:5-7; Jona 1:17) Mafelelong, ka morago ga tsogo ya gagwe, Jesu o ile a gatelela ka matla go barutiwa ba gagwe bohlokwa bja Mangwalo ka moka a Sehebere. “A tseb’o bolêla le bôna a re: Ké tšôna tše ke Le boditšexo tšôna, mola kè sa na le lena, ka re, xo swanetše xo phêthêxa tšohle tše di mpolêlaxo di ngwadilwe Molaong wa Mošê le xo Baporofeta le Dipsalome. A ba bulêla tsebô, xore ba kwešešê mangwalô.” (Luka 24:44, 45) Go swana le barutiwa bao ba Jesu Kriste ba pele, le rena re ka edišetšwa le go hwetša tumelo e tiilego ka go ela hloko go phethagala ga Mangwalo a Sehebere, ao a hlaloswago ka mo go nepagetšego gakaakaa ke Luka le bangwadi ba bangwe ba Mangwalo a Bakriste a Segerika.
32. Pego ya Luka e gatelela Mmušo bjang gomme ke kgopolo efe yeo re swanetšego go ba le yona Mmušong?
32 Pegong ya gagwe ka moka, Luka o lebiša tlhokomelo ya mmadi wa gagwe ka go se kgaotše Mmušong wa Modimo. Go tloga mathomong a puku moo morongwa a holofetšago Maria gore ngwana yo a tlago go mmelega “ó tlo buša moloko wa Jakobo xo iša mehleng ya neng le neng; ’me boxoši bya xaxwe bo ka se kê bya ba le bofêlô,” go fihla dikgaolong tša mafelelo, moo Jesu a bolelago ka go tsenya baapostola kgweranong ya Mmušo, Luka o gatelela kholofelo ya Mmušo. (1:33; 22:28, 29) O bontšha Jesu a etelela pele boboleding bja Mmušo le go romela baapostola ba 12, gomme ka morago ba 70 gore ba dire modiro wona wo. (4:43; 9:1, 2; 10:1, 8, 9) Go nyakega ga boineelo bjo bo feletšego gore go tsenwe Mmušong go gatelelwa ke mantšu a lebanyago a Jesu: “Lesa bahu ba bolokê bahu ba bôná; ’me wêna O yê O kwalakwatše mmušô wa Modimo,” le a rego, “E a išitšexo seatla moxomeng, ’me a retoloxêla tša kwa nthaxo, xa a’ lokêla mmušô wa Modimo.”—9:60, 62.
33. Nea mehlala ya go gatelela ga Luka thapelo. Re ka hwetša thuto efe go se?
33 Luka o gatelela taba ya thapelo. Ebangedi ya gagwe e bolela kudu ka se. E bolela ka mašaba ao a rapelago ge Sakaria a be a le tempeleng, ka Johane Mokolobetši a belegwa e le go araba dithapelo tša go rapelela ngwana le ka Hanna moporofeta wa mosadi a rapela bošego le mosegare. E hlalosa Jesu a rapela nakong ya kolobetšo ya gagwe, go tšea ga gagwe bošego ka moka a rapela pele a ka kgetha ba 12 le go rapela ga gagwe nakong ya ge a fetošwa lebopo. Jesu o opeletša barutiwa ba gagwe ‘go fela ba rapela ba sa lape,’ a swantšha se ka mohlologadi yo a phegelelago yo a kgopelago moahlodi ka go se kgaotše go fihlela ge a mo neile toka. Ke Luka a nnoši a bolelago ka kgopelo ya barutiwa ya gore Jesu a ba rute go rapela le ka go matlafatša ga morongwa Jesu ge a be a rapela Thabeng ya Mehlware; le gona ke yena a nnoši a begago mantšu a thapelo ya mafelelo ya Jesu: “Tata! Môya wa-ka ke o xafêla diatleng tša xaxo!” (1:10, 13; 2:37; 3:21; 6:12; 9:28, 29; 18:1-8; 11:1; 22:39-46; 23:46) Go swana le mehleng yeo ka yona Luka a begilego Ebangedi ya gagwe, lehono thapelo ke tokišetšo e bohlokwa bakeng sa go matlafatša bohle bao ba dirago thato ya Modimo.
34. Ke dika dife tša Jesu tšeo Luka a di gatelelago e le metheo e mebotse go Bakriste?
34 Ka monagano wa gagwe o bulegilego le mongwalelo wa gagwe o kwalago le o hlalosago, Luka o nea moya o borutho le o matla thutong ya Jesu. Lerato la Jesu, botho, kgaugelo le kwelobohloko go bafokodi, bao ba gatelelwago le bao ba imetšwego di bontšhwa di fapane kudu le bodumedi bjo bo se nago bogwera bja go latela tsela e tlwaetšwego, bja kgethollo le bja boikaketši bja ba-mangwalo le Bafarisei. (4:18; 18:9) Jesu o nea kgothatšo e sa kgaotšego gomme o thuša badiidi, mathopja, difofu le bao ba imetšwego, ka go dira bjalo a thea metheo e mebotse bakeng sa bao ba tsomago go ‘tšea ka mohlala wa gagwe.’—1 Pet. 2:21.
35. Ke ka baka la’ng re swanetše go leboga Jehofa e le ka kgonthe bakeng sa tokišetšo ya gagwe ya Ebangedi ya Luka?
35 Bjalo ka ge Jesu, e lego Morwa yo a phethagetšego le yo a dirago matete wa Modimo a bontšhitše go kgomega ka lerato ka barutiwa ba gagwe le batho ka moka ba dipelo tše di botegago, le rena re swanetše go katanela go dira bodiredi bja rena ka lerato, ee, “ka baka la kwelobohloko e lerato ya Modimo wa rena.” (Luka 1:78, NW) Go fihla ga bjale ditaba tše di lokilego “tšeo di begilwego ke Luka” ruri ke tše di holago kudu gomme di a thuša. Ka kgonthe re ka leboga Jehofa ka ge a buduletše Luka “ngaka, moratiwa” gore a ngwale pego ye e nepagetšego, e agago le e kgothatšago, bjalo ka ge e šupa phološong ka Mmušo wa Jesu Kriste, e lego “tsela ya go phološa ya Modimo.”—Ba-Kol. 4:14; Luka 3:6, NW.
[Mengwalo ya ka tlase]
a The Medical Language of Luke, 1954, W. K. Hobart, matlakalala xi-xxviii.
b A Lawyer Examines the Bible, 1943, I. H. Linton, letlakala 38.
c Insight on the Scriptures, Vol. 2, matlakala 766-7.
d Modern Discovery and the Bible, 1955, A. Rendle Short, letlakala 211.
e The Jewish War, V, 491-515, 523 (xii, 1-4); VI, 420 (ix, 3); bona gape le Insight on the Scriptures, Vol. 2, matlakala 751-2.
f Drachma e be e le tšhelete ya silifera ya Gerika ye e imelago mo e ka bago digrama tše 3,4.