LAEPRARI YA INTHANETENG
Watchtower
LAEPRARI YA INTHANETENG
Sepedi
  • BEIBELE
  • DIKGATIŠO
  • DIBOKA
  • ip-2 chap. 22 pp. 321-334
  • Toko e a Hloga Kua Tsione

Karolo ye ga e na bidio.

Tshwarelo, go bile le bothatanyana ka bidio ye.

  • Toko e a Hloga Kua Tsione
  • Boporofeta bja Jesaya—Seetša Bakeng sa Batho ka Moka II
  • Dihlogwana
  • Tšeo di Swanago
  • “Ngwaxa wa Kxahlêxô”
  • Dienywa tša Moya Tšeo di Tumišago Modimo
  • Dihlong le go Kokobetšwa, ka Morago ya ba Lethabo
  • Go Thabela Ditšhegofatšo tša Jehofa
  • ‘Goeletša Ngwaga wa Kgahlego wa Jehofa’
    Pukwana ya Seboka sa Bophelo bja Rena le Bodiredi bja Bokriste—2017
  • “Lebaka la Kxahlêxô”
    Boporofeta bja Jesaya—Seetša Bakeng sa Batho ka Moka II
  • “Ba-Isiraele ba Modimo” le “Lešaba le Lexolo”
    Morokami o Tsebatša Mmušo wa Jehofa—1995
  • “Leina le Lefsa”
    Boporofeta bja Jesaya—Seetša Bakeng sa Batho ka Moka II
Bona tše dingwe
Boporofeta bja Jesaya—Seetša Bakeng sa Batho ka Moka II
ip-2 chap. 22 pp. 321-334

Kgaolo ya Masome-pedi-pedi

Toko e a Hloga Kua Tsione

Jesaya 61:1-11

1, 2. Ke phetogo efe yeo e tla tlogago e diragalela Isiraele, gomme e tla tlišwa ke mang?

ANKE go goeletšwe tokologo! Jehofa o ikemišeditše go lokolla batho ba gagwe gomme a ba bušetše nageng ya bo-rakgolokhukhu ba bona. Go swana le peu yeo e melago ka morago ga gore go ne pula e nyenyane, borapedi bja therešo bo tla tšwelela gape. Ge letšatši leo le fihla, tlalelo e tla šuthelela theto ya lethabo gomme dihlogo tšeo pele di bego di apešitšwe ka melora ya manyami di tla rwešwa kamogelo ya Modimo e le mphapahlogo.

2 Ke mang yo a tlago go tliša phetogo ye e kgahlišago? Ke Jehofa a nnoši yo a ka dirago selo se se bjalo. (Psalme 9:19, 20; Jesaya 40:25) Moporofeta Tsefanya o ile a laela ka mokgwa wa boporofeta gore: “Hee ngwanenyana wa Tsione! Hlalala! Hee Isiraele! Xoloka! Hee ngwanana wa Jerusalêma! Thabá O hlakêlê ka pelo ka moka. Xobane Morêna ó xomišitše tše a bexo a Xo ahloletše tšôna.” (Tsefanya 3:14, 15) Yeo e tla ba nako e thabišago gakaakang! Ge Jehofa a kgoboketša mašaledi a tsošološitšwego go tšwa Babele ka 537 B.C.E., go tla ba bjalo ka ge eka toro e a phethagala.​—Psalme 126:1.  

3. Mantšu a boporofeta a Jesaya kgaolo 61 a na le diphethagalo dife?

3 Tsošološo ye e bolelwa e sa le pele go Jesaya kgaolo 61. Lega go le bjalo, le ge boporofeta bjoo bo bile le phethagalo ya kgonthe ka 537 B.C.E., bo phethagala ka tekanyo e kgolo nakong ya ka morago. Phethagalo e nabilego kudu e akaretša Jesu le balatedi ba gagwe ba lekgolong la pele la nywaga gotee le batho ba Jehofa ba mehleng yeno. Ka gona, mantšu a a buduletšwego ke a bohlokwa gakaakang!

“Ngwaxa wa Kxahlêxô”

4. Phethagalong ya pele ya Jesaya 61:1, ke mang yo a laelwago go bolela ditaba tše dibotse, gomme phethagalong ya bobedi go laelwa mang?

4 Jesaya o ngwala gore: “Môya wa Morêna Mong’a bohle o mo xo nna, xobane Morêna ó mpeetše xo bexêla babôtlana ’taba tše di botse; O nthometše xo alafa ba dipelo tše robexilexo, xore ba ba thopilwexo ke ba xoêlêlê khunoloxô, ke xoêlêlê ba ba tlemilwexo xo xololwa.” (Jesaya 61:1) Ke mang yo a laetšwego go bolela ditaba tše dibotse? Mohlomongwe, lekgeng la mathomo ke Jesaya yo a buduletšwego ke Modimo gore a begele mathopša a lego Babele ditaba tše dibotse. Lega go le bjalo, Jesu o boletše ka phethagalo e bohlokwa-hlokwa ge a be a diriša mantšu a Jesaya go yena ka noši. (Luka 4:16-21) Ee, Jesu o be a rometšwe go tlo botša baikokobetši ditaba tše dibotse gomme ke ka lebaka le, moo a ilego a tlotšwa ka moya o mokgethwa nakong ya ge a be a kolobetšwa.​—Mateo 3:16, 17.

5. Ke bomang bao ba dutšego ba bolela ditaba tše dibotse lebakeng la nywaga e ka bago 2 000?

5 Go oketša moo, Jesu o rutile balatedi ba gagwe go ba baebangedi goba baboledi ba ditaba tše dibotse. Ka Pentekoste ya 33 C.E., ba ka bago ba 120 go bona ba ile ba tlotšwa ka moya o mokgethwa gomme ba ba barwa ba moya ba Modimo. (Ditiro 2:1-4, 14-42; Ba-Roma 8:14-16) Le bona ba be ba laetšwe gore ba botše baikokobetši le ba dipelo tše di robegilego ditaba tše dibotse. Batho bao ba 120 e be e le karolo ya pele ya ba 144 000 bao ba ilego ba tlotšwa ka mokgwa wo. Mašaledi a sehlopha se a sa dutše a le mafolofolo lefaseng lehono. Ka gona, lebakeng la nywaga e ka bago 2 000, balatedi ba tloditšwego ba Jesu ba be ba dutše ba nea bohlatse bja “xore [batho] ba boêlê xo Modimo, ba dumêlê Morêna wa rena Jesu Kriste.”​—Ditiro 20:21.

6. Ke bomang bao ba hweditšego kimollo ka go kwa ditaba tše dibotse tšeo di bego di bolelwa mehleng ya bogologolo, gomme go thwe’ng ka lehono?

6 Molaetša o buduletšwego wa Jesaya o ile wa tlišetša ba-Juda ba itsholago ba lego Babele kimollo. Mehleng ya Jesu le barutiwa ba gagwe, o ile wa tliša kimollo go ba-Juda bao ba bego ba nyamile ka baka la bokgopo bjo bo bego bo dirwa Isiraeleng le bao ba bego ba nolegile moko bohlankeng bja metlwae ya maaka ya bodumedi bja Bojuda bja lekgolong la pele la nywaga. (Mateo 15:3-6) Lehono ba dimilione bao ba tantšwego ke ditšo tša boheitene tša Bojakane le metlwae e sa hlomphego Modimo ba “lla bà hlokofetše” ka baka la makgapha ao a dirwago tshepedišong yeo ya bodumedi. (Hesekiele 9:4) Bao ba arabelago ditabeng tše dibotse ba lokollwa boemong bjoo bjo bo hlomolago pelo. (Mateo 9:35-38) Mahlo a bona a kwešišo a bulega kudu ge ba ithuta go rapela Jehofa “ka môya le ka xo rereša.”​—Johane 4:24.

7, 8. (a) ‘Nywaga e mebedi ya kgahlego’ ke efe? (b) ‘Matšatši a Jehofa a tefetšo’ ke afe?

7 Go bolela ditaba tše dibotse go dirwa go ya ka tšhupa-mabaka. Jesu le balatedi ba gagwe ba be ba laetšwe gore: ‘Goelelang ngwaga wa kgahlego wa Morena, le letšatši la tefetšo la Modimo wa rena, gore go homotšwe bohle ba ba nyamilego.’ (Jesaya 61:2) Ngwaga ke nako e telele, eupša o na le mathomo le mafelelo. “Ngwaxa wa kxahlêxô” wa Jehofa ke nako yeo ka yona a neago baikokobetši sebaka sa go arabela kgoeletšong ya gagwe ya tokologo.

8 Lekgolong la pele la nywaga, ngwaga wa kgahlego bakeng sa setšhaba sa ba-Juda o thomile ka 29 C.E. ge Jesu a be a thoma bodiredi bja gagwe bja lefaseng. O ile a botša ba-Juda gore: “Sokoloxang, xobane mmušô wa maxodimo o batametše.” (Mateo 4:17) Ngwaga woo wa kgahlego o gagabile go ba go fihla ka “’tšatši la tefetšô” la Jehofa, leo le ilego la fihla seremong ka 70 C.E. ge Jehofa a be a dumelela madira a Roma go senya Jerusalema le tempele ya yona. (Mateo 24:3-22) Rena lehono re phela ngwageng o mongwe wa kgahlego, woo o thomilego ka go hlongwa ga Mmušo wa Modimo kua magodimong ka 1914. Ngwaga wo wa kgahlego o tla fela ka letšatši le lengwe la tefetšo leo le aparetšago kudu, ge Jehofa a fediša tshepedišo ye ka moka ya dilo ya lefase ‘masetla-pelong a magolo.’​—Mateo 24:21.

9. Ke bomang lehono bao ba holwago ke ngwaga wa kgahlego wa Jehofa?

9 Ke bomang lehono bao ba holwago ke ngwaga wa kgahlego wa Modimo? Ke bao ba amogelago molaetša, ba bontšha boikokobetšo le go thekga ka mafolofolo go tsebatšwa ga Mmušo wa Modimo “dithšabeng ka moka.” (Mareka 13:10) Batho ba bjalo ba hwetša gore ditaba tše dibotse di ba tlišetša khomotšo ya kgonthe. Lega go le bjalo, bao ba ganago molaetša, ba gana go ikhola ka ngwaga wa kgahlego wa Jehofa, go se go ye kae ba tla lebana le letšatši la gagwe la tefetšo e le ka kgonthe.​—2 Ba-Thesalonika 1:6-9.

Dienywa tša Moya Tšeo di Tumišago Modimo

10. Ba-Juda bao ba boago Babele ba kgongwa bjang ke tiro e kgolo yeo Jehofa a ba diretšego yona?

10 Ba-Juda bao ba boago Babele ba lemoga gore Jehofa o ba diretše tiro e kgolo. Go lla ga bona e le mathopša go fetoga lethabo le tumišo ka ge ba lokolotšwe mafelelong. Ka go rialo, Jesaya o phethagatša thomo ya gagwe ya boporofeta, ya gore “ba-llêla-Tsione [a] ba anêxêlê xore, ’bakeng sa molôra ba fiwê mphapahlôxô, ’bakeng sa manyami ba fiwê makhura a lethabô, ’bakeng sa pelo [e] nthso ba fiwê diaparô tša bothšepi, xore ba tlê ba thwe: Le mere-ya-tokô [“dihlare tše dikgolo tša toko,” NW] me-šengwa-ke-Morêna, ya xo mo retiša [“tumiša,” PK].”​—Jesaya 61:3.

11. Ke bomang lekgolong la pele la nywaga bao ba bego ba e-na le lebaka le lebotse la go tumiša Jehofa bakeng sa tiro ya gagwe e kgolo?

11 Lekgolong la pele la nywaga, ba-Juda bao ba ilego ba lokollwa bohlankeng bja bodumedi bja maaka le bona ba ile ba tumiša Modimo bakeng sa tiro ya gagwe e kgolo yeo a ba diretšego yona. Moya wa bona o nyamilego o ile wa tšeelwa sebaka ke “diaparô tša bothšepi” ge ba be ba lokollwa setšhabeng seo se hwilego moyeng. Phetogo e bjalo e ile ya lemogwa pele ke barutiwa ba Jesu ge go nyama ga bona ka baka la lehu la gagwe go be go fetoga lethabo la go thabela go tlotšwa ga bona ka moya o mokgethwa ke Morena wa bona yo a tsošitšwego. Go se go ye kae ka morago ga moo, phetogo e swanago e ile ya lemogwa ke batho ba ikokobeditšego ba 3 000 bao ba ilego ba arabela boboleding bja Bakriste bao ba sa tšwago go tlotšwa gomme ba kolobetšwa ka Pentekoste ya 33 C.E. (Ditiro 2:41) E bile mo gobotse gakaakang go kgodišega ka tšhegofatšo ya Jehofa! Go e na le ‘go nyama ka baka la Tsione,’ ba ile ba amogela moya o mokgethwa gomme ba lapološwa ke “makhura a lethabô,” ao a swantšhetšago go hlalala ga bao ba šegofatšwago ke Jehofa ka mo go humilego.​—Ba-Hebere 1:9.

12, 13. (a) Ke bomang bao e bego e le “dihlare tše dikgolo tša toko” gare ga ba-Juda ba boetšego gae ka 537 B.C.E.? (b) Ke bomang bao e bilego “dihlare tše dikgolo tša toko” ga e sa le go tloga ka Pentekoste ya 33 C.E.?

12 Jehofa o šegofatša batho ba gagwe ka “dihlare tše dikgolo tša toko.” Dihlare tše tše dikgolo ke bomang? Nywageng ya ka morago ga 537 B.C.E., e be e le batho bao ba bego ba ithuta le go naganišiša ka Lentšu la Modimo gotee le go hlagolela ditekanyetšo tša Jehofa tša go loka. (Psalme 1:1-3; Jesaya 44:2-4; Jeremia 17:7, 8) Batho ba bjalo ka Esera, Hagai, Tsakaria le Moperisita yo Mogolo Jošua ba ipontšhitše e le “dihlare tše dikgolo” tše di lemogegago​—babotegi ba go botegela therešo le bao ba bego ba lwantšha tšhilafalo ya moya setšhabeng.

13 Go tloga ka Pentekoste ya 33 C.E. go ya pele, Modimo o bjetše “dihlare tše dikgolo tša toko” tše di swanago​—Bakriste ba tloditšwego ba sebete​—lefelong la moya la setšhaba sa gagwe se sefsa, e lego “Isiraele ya Modimo.” (Ba-Galatia 6:16, NW) Go theoša le nywaga-kgolo, “dihlare” tše di ile tša fihla go palo ya 144 000, tša enywa dienywa tša toko bakeng sa go thakga goba go tagafatša Jehofa Modimo. (Kutollo 14:3) Ba mafelelo ba “dihlare” tše tše dikgolo ba ile ba atlega nywageng e mentši ga e sa le go tloga ka 1919 ge Jehofa a be a tsoša mašaledi a Isiraele ya Modimo boemong bja ona bja nakwana bja go se dire selo. Ka go ba nea meetse a mantši a moya, Jehofa o tšweleditše seo e tlogago e le sethokgwa sa dihlare tša toko tše di enywago dienywa.​—Jesaya 27:6.

14, 15. Ke mediro efe yeo e bego e dirwa ke barapedi ba Jehofa ba lokolotšwego go thoma ka (a) 537 B.C.E.? (b) 33 C.E.? (c) 1919?

14 Ge a gatelela modiro wa “dihlare” tše, Jesaya o ngwala gore: “Ba tlo tsoša marope a kxalê, marakô a matála; ba tlo mphsafatša metse ye e phušotšwexo, marope a boxolo-xolo.” (Jesaya 61:4) Ka tlase ga taelo ya Kgoši Korese wa Peresia, ba-Juda ba botegago bao ba boilego Babele ba ile ba aga Jerusalema le tempele ya yona lefsa, yeo e bego e tlogetšwe boemong bjo bo senyegilego ka lebaka le letelele kudu. Mediro ya tsošološo gape e be e tla swaya nywaga ya ka morago ga 33 C.E. le 1919.

15 Ka 33 C.E., barutiwa ba Jesu ba ile ba nyamišwa kudu ke go swarwa le go sekišwa ga gagwe gotee le lehu la gagwe. (Mateo 26:31) Lega go le bjalo, pono ya bona e ile ya fetoga ge a be a tšwelela go bona ka morago ga tsogo ya gagwe. Ka morago ga ge moya o tšholletšwe godimo ga bona, ba ile ba swarega ka modiro wa go bolela ditaba tše dibotse, “motseng wa Jerusalêma le naxeng ka moka ya Juda le ya Samaria, xo fihla maxomong a lefase.” (Ditiro 1:8) Ka go rialo ba ile ba thoma go tsošološa borapedi bjo bo sekilego. Ka tsela e swanago, go tloga ka 1919 go ya pele Jesu Kriste o ile a dira gore mašaledi a banababo ba tloditšwego a tsošološe “marope a boxolo-xolo.” Ka nywaga-kgolo e mentši, baruti ba Bojakane ba paletšwe ke go nea tsebo ya mabapi le Jehofa, go e na le moo ba nea metlwae ya batho le dithuto tšeo e sego tša Mangwalo legatong la yona. Bakriste ba tloditšwego ba ile ba tloša diphuthegong tša bona mekgwa yeo e bego e šilafaditšwe ke bodumedi bja maaka e le gore go tsošološwa ga borapedi bja therešo go ka tšwela pele. Le gona ba ile ba thoma seo se bego se tla ipontšha e le lesolo le legolo go a feta ohle la go nea bohlatse leo lefase le sa kago la ba le lona pele.​—Mareka 13:10.

16. Ke bomang bao ba dutšego ba thuša Bakriste ba tloditšwego modirong wa bona wa tsošološo, gomme ba gafetšwe mediro efe?

16 Ye e be e le thomo e kgolo. Mašaledi a sego nene kudu a Isiraele ya Modimo a be a ka kgona bjang go phetha modiro o bjalo? Jehofa o ile a budulela Jesaya gore a tsebatše gore: “Ba mathokô ba tlo êma ’me ba diša mehlape ya lena; ba xo Le lemêla mašemo le dirapa tša merara e tlo ba ba mehuta e šele.” (Jesaya 61:5) Ba mathomo le bašele ba seswantšhetšo ba ipontšhitše e le “lešaba le lexolo” la “dinku tše dingwê” tša Jesu.a (Kutollo 7:9; Johane 10:11, 16) Ga ba tlotšwe ka moya o mokgethwa ka tebelelo ya go hwetša bohwa legodimong. Go e na le moo, ba na le kholofelo ya bophelo bjo bo sa felego lefaseng la paradeise. (Kutollo 21:3, 4) Lega go le bjalo, ba rata Jehofa gomme ba gafetšwe mediro ya bodiši bja moya, go lema le go bjala dirapa tša merara tša moya. Mediro e bjalo ga se mediro e nyatšegago. Ka tlase ga tlhahlo ya mašaledi a Isiraele ya Modimo, bašomi ba ba thuša ka go diša, go fepa le go buna batho.​—Luka 10:2; Ditiro 20:28; 1 Petro 5:2; Kutollo 14:15, 16.

17. (a) Ditho tša Isiraele ya Modimo di tla bitšwa eng? (b) Ke sehlabelo sefe se nnoši seo se nyakegago bakeng sa tebalelo ya dibe?

17 Go thwe’ng ka Isiraele ya Modimo? Jehofa ka Jesaya o ba botša gore: “Lena le tlo bitšwa baperisita ba Jehofa, le badiredi ba Modimo wa rena, le tlo ja menono ya baditšhaba, le tlo itumiša ka letago la bona.” (Jesaya 61:6, PK) Isiraeleng ya bogologolo, Jehofa o ile a dira thulaganyo ya boperisita bja ba-Lefi bakeng sa go neela dihlabelo legatong la baperisita ka bobona le bakeng sa ba-Isiraele-gotee le bona. Lega go le bjalo, ka 33 C.E., Jehofa o ile a kgaotša go diriša boperisita bja ba-Lefi gomme a hloma thulaganyo e kaone. O ile a amogela bophelo bjo bo phethagetšego bja Jesu e le sehlabelo bakeng sa dibe tša batho. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, ga go na sehlabelo se sengwe seo se ilego sa nyakega. Sehlabelo sa Jesu ke seo se holago ka dinako tšohle.​—Johane 14:6; Ba-Kolose 2:13, 14; Ba-Hebere 9:11-14, 24.

18. Isiraele ya Modimo e bopa boperisita bja mohuta ofe, gomme thomo ya bona ke efe?

18 Ka gona, ke bjang ditho tša Isiraele ya Modimo e lego “baperisita ba Jehofa”? Ge a ngwalela Bakriste-gotee le yena ba tloditšwego, moapostola Petro o itše: “Xe e le lena Le moloko wo o hlaotšwexo, Le boperisita bya boxoši, Le sethšaba se sekxêthwa, Le selete se Yêna a lexo Mong wa sôna, xore Le tsebatšê mabothakxa a Eo a Le biditšexo Lé le lefsifsing, a Le biletša seetšeng sa xaxwe se se tlabaxo.” (1 Petro 2:9) Ka gona e le sehlopha, Bakriste ba tloditšwego ba bopa sehlopha sa baperisita bao ba neilwego thomo e kgethegilego: go botša ditšhaba ka letago la Jehofa. Ba swanetše go ba dihlatse tša gagwe. (Jesaya 43:10-12) Go theoša le mehla ya bofelo, Bakriste ba tloditšwego ba phethile thomo ye e bohlokwa ka potego. Ka lebaka leo, ba dimilione ga bjale ba kopanela le bona modirong wa go nea bohlatse ka Mmušo wa Jehofa.

19. Ke tirelo efe yeo Bakriste ba tloditšwego ba tlago go ba le tokelo ya go e dira?

19 Go feta moo, ditho tša Isiraele ya Modimo di na le tebelelo ya go hlankela e le baperisita ka tsela e nngwe. Ka morago ga lehu la bona, ba tsošetšwa bophelong bja go se hwe bja moya legodimong. Moo ga ba hlankele feela e le babuši-gotee le Jesu Mmušong wa gagwe eupša ba hlankela gape e le baperisita ba Modimo. (Kutollo 5:10; 20:6) Ka go rialo, ba tla ba le tokelo ya go diriša mehola ya sehlabelo sa topollo sa Jesu bathong ba botegago lefaseng. Ponong ya moapostola Johane yeo e ngwadilwego go Kutollo kgaolo 22, ba hlaloswa gape e le ‘dihlare.’ ‘Dihlare’ ka moka tše 144 000 di bonwa di le legodimong, di tšweletša ‘dienywa tše lesome la metšo e mebedi; di enywa dienywa ka kgwedi e nngwe le e nngwe. Gomme matlakala a dihlare tšeo ke a go fodiša ditšhaba.’ (Kutollo 22:1, 2) Yeo ke tirelo e kgahlišago gakaakang ya boperisita!

Dihlong le go Kokobetšwa, ka Morago ya ba Lethabo

20. Go sa šetšwe kganetšo, baperisita ba bogoši ba letetše tšhegofatšo efe?

20 Ga e sa le go tloga ka 1914 ge ngwaga wa kgahlego wa Jehofa o be o thoma, thulaganyo ya boperisita bja bogoši e ile ya lebeletšana ka go se kgaotše le kganetšo go tšwa go baruti ba Bojakane. (Kutollo 12:17) Lega go le bjalo, maiteko ka moka a go leka go thibela go bolelwa ga ditaba tše dibotse a ile a folotša ka mo go feletšego. Boporofeta bja Jesaya bo boletše ka se e sa le pele ka gore: “Tše ba Le lešitšexo hlong ka tšôna, ba tlo di lefa xa-bedi; mo ba bexo ba Le xoboša, byalo ba tlo xoloka. Dinaxeng tša bôná Le tlo fiwa ’kabêlô tše pedi; ’me lethabô la lena e tlo ba la neng le neng.”​—Jesaya 61:7.

21. Bakriste ba tloditšwego ba ile ba ba bjang le kabelo yeo e ipoeleditšego gabedi ya ditšhegofatšo?

21 Ntweng ya I ya Lefase, mašaledi a tloditšwego a ile a hlabišwa dihlong le go kokobetšwa ke Bojakane bjo bo ratago botšhaba. Ditho tša baruti di be di le gare ga bao ba bego ba latofatša ka maaka banababo rena ba seswai ba botegago go tšwa ntlong-kgolo ya Brooklyn mabapi le go lwantšha mmušo. Bana ba babo rena ba ile ba golegwa ka mo go sa swanelago lebakeng la dikgwedi tše senyane. Mafelelong, ka seruthwane sa 1919 ba ile ba lokollwa gomme ka morago ditatofatšo ka moka malebana le bona di ile tša fedišwa. Ka go rialo maano a go thibela modiro wa boboledi a ile a folotša. Go e na le go dumelela gore barapedi ba gagwe ba hlabišwe dihlong go ya go ile, Jehofa o ile a ba lokolla gomme a ba bušetša boemong bja bona bja moya, ‘nageng ya bona.’ Moo ba ile ba hwetša kabelo yeo e ipoeleditšego gabedi ya ditšhegofatšo. Go hwetša tšhegofatšo ya Jehofa go ile gwa ba putsa kudu bakeng sa tšohle tšeo di ilego tša ba wela. Ka kgonthe ba be ba e-na le lebaka la go goeletša ka lethabo!

22, 23. Bakriste ba tloditšwego ba ile ba ekiša Jehofa bjang, gomme o ba putsitše bjang?

22 Seo Jehofa a se bolelago ka mo go latelago se nea lebaka le lengwe la gore Bakriste lehono ba thabe: “Nna Jehofa ke rata [toka, NW], gomme ke hloile leruo le lebe dihlabelong tša phišo, gomme ke tlo ba nea moputso wa bona o ba loketšego, gomme ke tlo dira kgwerano e sa felego le bona.” (Jesaya 61:8, PK) Ka go ithuta ga bona Beibele, mašaledi a tloditšwego a ithutile go rata toka le go hloya bokgopo. (Diema 6:12-19; 11:20) Ba ithutile go “tšea dithšoša ba rula mexomá ka tšôna,” ba se tšee lehlakore dintweng tša batho le dikhuduegong tša tša dipolitiki. (Jesaya 2:4) Gape ba ile ba tlogela mekgwa e sa hlomphego Modimo, e bjalo ka go thomeletša, bootswa, bohodu le botagwa.​—Ba-Galatia 5:19-21.

23 Ka ge Bakriste ba tloditšwego ba na le lerato le le swanago le la Mmopi wa bona la go rata toka, Jehofa o ba neile “moputso wa bona o ba loketšego.” “Moputso” o mongwe o bjalo ke kgwerano ya ka mo go sa felego​—kgwerano e mpsha—​yeo Jesu a ilego a e tsebiša balatedi ba gagwe bošegong bja pele ga lehu la gagwe. Ke motheong wa kgwerano ye moo ba bilego setšhaba sa moya, batho ba Modimo ba kgethegilego. (Jeremia 31:31-34; Luka 22:20) Ka tlase ga yona, Jehofa o tla diriša mehola ka moka ya sehlabelo sa topollo sa Jesu, go akaretša le tebalelo ya dibe tša batlotšwa gotee le batho ba bangwe ka moka ba botegago.

Go Thabela Ditšhegofatšo tša Jehofa

24. Ke bomang bao ba tšwago gare ga ditšhaba bao e lego “bana” ba ba tlago go šegofatšwa, gomme go tlile bjang gore ba fetoge “bana”?

24 Ba bangwe gare ga ditšhaba ba ile ba lemoga tšhegofatšo ya Jehofa bathong ba gagwe. Se se ile sa bolelwa e sa le pele ke kholofetšo ya Jehofa e rego: “’Me bana ba bôná ba tlo tsebya dithšabeng, le ’tloxolo tša bôná di tlo tsebya merafong. Bohle ba ba ba bônaxo ba tlo dumêla ba re ké mohuta wa xo šexofatšwa ke Morêna.” (Jesaya 61:9) Ditho tša Isiraele ya Modimo, e lego Bakriste ba tloditšwego di be di dutše di le mafolofolo gare ga ditšhaba ngwageng wa kgahlego wa Jehofa. Lehono bao ba arabetšego bodireding bja bona ba balwa ka dimilione. Ka go šoma kgaufsi le Isiraele ya Modimo, bao ba tšwago ditšhabeng ba na le tokelo ya go ba “mohuta wa xo šexofatšwa ke Morêna.” Boemo bja bona bja lethabo bo bonwa ke batho ka moka.

25, 26. Bakriste ka moka ba boeletša bjang maikwelo ao a boletšwego go Jesaya 61:10?

25 Bakriste ka moka, batlotšwa gotee le dinku tše dingwe ba lebeletše pele go tumišeng Jehofa ka mo go sa felego. Ba dumelelana ka pelo ka moka le moporofeta Jesaya yo a bolelago ka tlase ga pudulelo gore: “A nke ke thabêlê Morêna; môya wa-ka a o hlalalêlê Yêna Modimo wa-ka. Ó nkapešitše diaparô tša phološô, Ó nthweša kobô ya tokô, byalo ka motšei à ithlama bo-ka mpha-modimo, byalo ka motšewa à apere dipheta tša xaxwe.”​—Jesaya 61:10.

26 Ba apere “kobô ya tokô,” Bakriste ba tloditšwego ba ikemišeditše go dula ba sekile mahlong a Jehofa. (2 Ba-Korinthe 11:1, 2) Ka ge ba boletšwe ke Jehofa e le ba lokilego ka tebelelo ya go tšea bophelo bja legodimong e le bohwa, le ka mohla ba ka se ke ba boela boemong bja go ba lešope bja Babele o Mogolo, yeo ba lokolotšwego go yona. (Ba-Roma 5:9; 8:30) Diaparo tša phološo ke tša bohlokwa go bona. Bagwera ba bona ba dinku tše dingwe ba ikemišeditše ka mo go swanago go boloka ditekanyetšo tše phagamego tša Jehofa Modimo tša borapedi bjo bo sekilego. Ka ge “ba hlatswitše mašela a bôná ba a taxafatša mading a Kwana,” ba bolelwa e le ba lokilego gomme ba tla phologa “tlaišexong e kxolo.” (Kutollo 7:14; Jakobo 2:23, 25) Go ba go fihla nakong yona yeo, ba ekiša bagwera ba bona ba tloditšwego tabeng ya go phema tšhilafalo le ge e le efe ya go šilafatšwa ke Babele o Mogolo.

27. (a) Nakong ya Pušo ya Nywaga e Sekete, go tla ba le ‘go mela’ gofe mo go lemogegago? (b) Toko e šetše e tšwelela bjang gare ga batho?

27 Lehono barapedi ba Jehofa ba thabela go ba paradeiseng ya moya. Go se go ye kae ba tla thabela gape le Paradeise ka kgopolo ya kgonthe. Re lebeletše pele ka dipelo tša rena ka moka nakong yeo, yeo e hlaloswago ka mo go kwagalago mantšung a go phetha a Jesaya kgaolo 61 a rego: “Xobane Morêna Mong’a bohle ó tlo mediša tokô le xo rêtwa pele xa dithšaba tšohle, bo-ka naxa è tšweletša tše melaxo, bo-ka thšemo è mediša peu e byetšwexo mo xo yôna.” (Jesaya 61:11) Nakong ya Pušo ya Kriste ya Nywaga e Sekete, lefase le tla “mediša tokô.” Batho ba tla goeletša ka mokgwa wa phenyo gomme toko e tla katologela dipheletšong tša lefase. (Jesaya 26:9) Lega go le bjalo, rena ga se ra swanela go letela letšatši leo le le kgahlišago gore e be gona re neago theto pele ga ditšhaba ka moka. Toko e šetše e tšweletše gare ga ba dimilione bao ba tumišago Modimo wa legodimo le go tsebatša ditaba tše dibotse mabapi le Mmušo wa gagwe. Gaešita le gona bjale tumelo ya rena le kholofelo ya rena di re nea mabaka ohle a go thabela ditšhegofatšo tša Modimo wa rena.

[Mengwalo ya ka tlase]

a Jesaya 61:5 e ka ba e bile le phethagalo mehleng ya bogologolo, ka ge bao e bego e se ba-Juda ba ile ba sepela le ba-Juda ba tlhago ge ba boela Jerusalema gomme mohlomongwe ba thuša modirong wa go tsošološa naga. (Esera 2:43-58) Lega go le bjalo, go tloga go temana 6 boporofeta bo bonala bo šoma feela go Isiraele ya Modimo.

[Seswantšho go letlakala 323]

Jesaya o na le ditaba tše dibotse tšeo a swanetšego gore a di tsebiše mathopša a ba-Juda

[Seswantšho go letlakala 331]

Go thoma ka 33 C.E., Jehofa o bjetše “dihlare tše dikgolo tša toko” tše 144 000

[Seswantšho go letlakala 334]

Lefase le tla tšweletša toko

    Dikgatišo tša Sepedi (1975-2026)
    Etšwa
    Tsena
    • Sepedi
    • Romela
    • Beakanya
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Melao ya Tirišo
    • Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • Beakanya Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • JW.ORG
    • Tsena
    Romela