“Naganišišang ka yo a Kgotleletšego”

1-3. (a) Jesu o kwa bohloko bjo bo kaakang serapeng sa Getsemane, gomme bo bakwa ke’ng? (b) Go ka thwe’ng ka mohlala wa Jesu wa kgotlelelo, gomme ke dipotšišo dife tšeo di rotogago?

KGATELELO ke e matla. Jesu ga se a ka a lebeletšana le boemo bjo bo gateletšago monagano le maikwelo ka tsela ye. O diiring tša mafelelo tša bophelo bja gagwe lefaseng. Yena gotee le baapostola ba gagwe ba tla lefelong leo ba le tlwaetšego, e lego serapeng sa Getsemane. Gantši o be a kopana le bona mo. Lega go le bjalo, bošegong bjo o nyaka go fetša nako e itšego a le noši. O tlogela barutiwa ba gagwe, o ya ka garegare ga serapa, o a khunama gomme o thoma go rapela. O rapela go tšwa pelong gomme o kwa bohloko moo kudumela ya gagwe e bago ‘bjalo ka marothi a madi a rothelago fase.’—Luka 22:39-44.

² Ke ka baka la’ng Jesu a tshwenyegile ka tsela ye? Therešo ke gore o a tseba gore go se go ye kae o tla kwešwa bohloko bjo bogolo mmeleng, eupša seo ga se seo se mo gateletšago. O gateletšwa ke ditaba tše bohlokwa kudu. O tshwenyegile kudu ka leina la Tatagwe le gona o a tseba gore bokamoso bja batho bo ithekgile ka gore a tšwele pele a botega. Jesu o a tseba gore go bohlokwa kudu gore a kgotlelele. Ge a ka palelwa, o tla tliša kgobošo e kgolo leineng la Jehofa. Eupša Jesu ga a palelwe. Ka morago letšatšing lona leo, nakwana pele a neela moya, monna yo a beilego mohlala o mobotse kudu wa kgotlelelo mo lefaseng o goeletša ka phenyo o re: “Go phethegile!”—Johane 19:30.

³ Beibele e re kgothaletša go ‘naganišiša ka yo a kgotleletšego, e lego Jesu.’ (Baheberu 12:3) Lega go le bjalo go rotoga dipotšišo tše tše bohlokwa: Ke meleko efe yeo Jesu a ilego a e kgotlelela? Ke’ng seo se mo thušitšego go kgotlelela? Re ka latela mohlala wa gagwe bjang? Lega go le bjalo, pele re ka araba dipotšišo tše, a re hlahlobeng seo kgotlelelo e se akaretšago.

Kgotlelelo ke Eng?

4, 5. (a) “Kgotlelelo” ke eng? (b) Re ka swantšha bjang taba ya gore kgotlelelo e akaretša seo se fetago go fo lebeletšana le boemo bjo bo ka se fetogego?

⁴ Ka dinako tše dingwe, ka moka ga rena re “[gateletšwa] ke meleko e fapafapanego.” (1 Petro 1:6) Na taba ya gore re lebeletšane le teko e bolela gore re kgotleletše teko yeo? Aowa. Leina la Segerika la “kgotlelelo” le ra gore “bokgoni bja go tiišetša goba go se fetofetoge ge re lebane le mathata.” Mabapi le mohuta wa kgotlelelo woo bangwadi ba Beibele ba bolelago ka wona, seithuti se sengwe se hlalosa gore: “Ke boemo bja kgopolo bjo bo ka kgonago go kgotlelela dilo, e sego ka go fo ineela, eupša ka kholofelo e tiilego . . . Ke seka seo se dirago gore motho a kgone go ema ka maoto a gagwe a lebane le mathata. Ke seka seo se ka fetošago moleko o thata kudu gore e be selo sa letago ka gobane ka kua ga bohloko se bona moputso.”

⁵ Ka gona, go kgotlelela ga se feela taba ya go lebeletšana le bothata bjo bo ka se efogwego. Ka kgopolo ya Beibele, kgotlelelo e akaretša go tia, go dula re na le boemo bjo bo nepagetšego bja kgopolo le go ba le kholofelo ge re lebane le meleko. Ela hloko seswantšho se: Banna ba babedi ba golegilwe lefelong le le swanago eupša ka mabaka a sa swanego. Yo mongwe ke lehodu leo le tsebegago, gomme o phetha kotlo ya gagwe a ngongorega. Yo mongwe ke Mokriste wa therešo gomme o golegetšwe potego ya gagwe, o ema a tiile e bile o tšwela pele a na le pono e nepagetšego ka gobane o bona boemo bja gagwe e le sebaka sa go bontšha tumelo ya gagwe. Sesenyi se ka se lebelelwe e le mohlala wa kgotlelelo, mola Mokriste yo a botegago yena e le mohlala o mobotse wa go bontšha seka se.—Jakobo 1:2-4.

6. Re hlagolela bjang kgotlelelo?

⁶ Kgotlelelo e bohlokwa ge e ba re nyaka go phološwa. (Mateo 24:13) Lega go le bjalo, ga se ra belegwa re na le seka se se bohlokwa. Kgotlelelo e swanetše go hlagolelwa. Bjang? Baroma 5:3, e re: “Tlaišego e tšweletša kgotlelelo.” Ee, ge e ba re nyaka go hlagolela seka se e le ka kgonthe, re ka se tšhabele meleko ka moka ya tumelo ya rena. Go e na le moo, re swanetše go lebana le yona. Kgotlelelo e tšweletšwa ke ge letšatši le lengwe le le lengwe re lebeletšana le meleko e megolo le e menyenyane gomme re e fenya. Teko e nngwe le e nngwe yeo re e fenyago e re matlafaletša go lebana le e latelago. Go ba gona, ga re ikagele kgotlelelo ka borena. Re “ithekgile ka matla ao Modimo a a neago.” (1 Petro 4:11) Go re thuša go dula re tiile, Jehofa o re neile thušo e phalago tšohle—mohlala wa Morwa wa gagwe. Anke re hlahlobeng ka kelohloko mohlala o phethagetšego wa Jesu wa kgotlelelo.

Seo Jesu a se Kgotleletšego

7, 8. Jesu o ile a kgotlelela’ng ge bophelo bja gagwe bja lefaseng bo be bo fihla mafelelong?

⁷ Ge bophelo bja Jesu bja lefaseng bo be bo le kgauswi le go fihla mafelelong, o ile a kgotlelela sehlogo ka morago ga sehlogo. Go tlaleletša go kgateletšo e tseneletšego ya monagano yeo a bego a lebeletšane le yona bošegong bja gagwe bja mafelelo, ela hloko manyami ao a bilego le wona gotee le kgobošo yeo a ilego a lebeletšana le yona. O ile a ekwa ke motho yo a bego a tsebana kgauswi le yena, a lahlwa ke bagwera ba gagwe ba kgauswiuswi gomme a sekišwa ka tsela e sego molaong moo ditho tša kgoro e phagamego ya bodumedi nageng di ilego tša mo kwera, tša mo tshwela ka mare le go mo itia ka matswele. Lega go le bjalo, o ile a kgotlelela tšeo ka moka a bontšha seriti le matla.—Mateo 26:46-49, 56, 59-68.

⁸ Diiring tša gagwe tša mafelelo, Jesu o ile a kgotlelela go kwešwa bohloko bjo bogolo kudu mmeleng. O ile a otlwa, a bethwa ka tsela yeo go bolelwago gore e “bula letlalo gomme ya baka tahlegelo e kgolo ya madi.” O ile a kokotelwa koteng, a bolawa ka tsela yeo e bego e dira gore “a hwe ganyenyane-ganyenyane a ekwa bohloko bjo bogolo le tlaišego.” Nagana ka bohloko bjoo a ka bego a be a bo kwa ge dipikiri tše dikgolo di be di kokotelwa diatleng le dinaong tša gagwe, di mo fega koteng. (Johane 19:1, 16-18) Akanya bohloko bjo bogolo bjo a ilego a bo kwa ge kota e be e emišwa gomme boima bja mmele wa gagwe bo be bo lekeletše dipikiring gomme mokokotlo wa gagwe woo o bulegilego letlalo o be o kgongwa ke kota. Le gona o ile a kgotlelela bohloko bjoo bjo bogolo mola monagano wa gagwe o bile o gateletšwa ke boikarabelo bjoo bo hlalositšwego mathomong a kgaolo ye.

9. Ke’ng seo se akaretšwago ke go rwala ‘kota ya tlhokofatšo’ le go latela Jesu?

⁹ Ka ge re le balatedi ba Kriste, re ka swanelwa ke go kgotlelela’ng? Jesu o itše: “Ge e ba motho le ge e le ofe a nyaka go ntšhala morago, a a . . . rwale kota ya gagwe ya tlhokofatšo a ntatele ka go se kgaotše.” (Mateo 16:24) Polelwana ‘kota ya tlhokofatšo’ mo e dirišwa ka tsela ya tshwantšhetšo go emela tlaišego, go lešwa dihlong goba gaešita le lehu. Go latela Kriste ga go bonolo. Ditekanyetšo tša rena tša Bokriste di re dira batho ba fapanego. Lefase le le re hloile ka gobane ga re karolo ya lona. (Johane 15:18-20; 1 Petro 4:4) Lega go le bjalo, re ikemišeditše go rwala kota ya rena ya tlhokofatšo—ee, re ikemišeditše go tlaišega, gaešita le go hwa, go e na le go tlogela go latela Mohlala wa rena.—2 Timotheo 3:12.

10-12. (a) Ke ka baka la’ng mafokodi a bao ba bego ba phela le Jesu a ile a leka kgotlelelo ya gagwe? (b) Ke maemo afe a mangwe a lekago ao Jesu a ilego a a kgotlelela?

¹⁰ Nakong ya bodiredi bja gagwe, Jesu o ile a lebeletšana le diteko tše dingwe tšeo di bego di tlišwa ke batho ba sa phethagalago bao ba bego ba phela le yena. Gopola gore e be e le “mošomi yo a nago le bokgoni,” yo Jehofa a mo dirišitšego go bopa lefase le diphedi ka moka tše di lego go lona. (Diema 8:22-31) Ka gona Jesu o be a tseba seo Jehofa a se rerilego ka batho; ba be ba swanetše go bonagatša dika tša Gagwe le go phela bophelo bjo bo phethagetšego. (Genesi 1:26-28) Ge a be a le lefaseng, Jesu o ile a bona ditlamorago tše kotsi tša sebe a le boemong bjo bo fapanego—yena ka boyena e be e le motho, a na le maikwelo a batho. Go swanetše go ba go mo kwešitše bohloko gakaakang go iponela ka noši go se phethagale go gogolo ga batho ge go bapetšwa le go phethagala ga Adama le Efa! Ka gona Jesu o be a lebane le moleko wa gore a kgotlelele. Na o be a tla nyama gomme a fela matla, a bona batho ba nago le sebe e le bao ba ka se sa hlwago ba thušega? Anke re boneng.

¹¹ Go se arabele gabotse ga Bajuda go ile gwa bakela Jesu kgateletšego e kgolo kudu moo a ilego a lla phatlalatša. Na o ile a dumelela go se šetše ga bona go fediša phišego ya gagwe goba go dira gore a kgaotše go ruta batho? Go fapana le seo, o ile a “ruta tempeleng letšatši le letšatši.” (Luka 19:41-44, 47) O ile a ‘kwešwa bohloko o šoro’ ke go retela ga dipelo tša Bafarisei bao ba bego ba lebeletše ka kelohloko go bona ge e ba o tla fodiša monna yo mongwe ka Sabatha. Na o ile a dumelela baganetši bao ba gagwe ba go itira baloki ba mo tšhoša? Le ganyenyane! O ile a ema a tiile gomme a fodiša monna yo—a mo fodišetša bogareng bja sinagoge!—Mareka 3:1-5.

¹² Jesu o ile a lekwa ke selo se sengwe gape—mafokodi a barutiwa ba gagwe bao ba bego ba phela le yena. Ka ge re ithutile go Kgaolo 3, ba ile ba bontšha kganyogo e sa kgaotšego ya go nyaka botumo. (Mateo 20:20-24; Luka 9:46) Jesu o ile a ba eletša ka makga a mmalwa mabapi le go nyakega ga boikokobetšo. (Mateo 18:1-6; 20:25-28) Lega go le bjalo, ba be ba sa arabele ka pela. Anke o nagane, bošegong bja mafelelo a na le bona ba ile ba tsoša “ngangišano e šoro” mabapi le gore ke mang yo mogolo gare ga bona! (Luka 22:24) Na Jesu o ile a ba ngala, a bolela gore ba ka se loke? Aowa. Ka mehla o be a dula a kgodišegile a bile a na le kholofelo ya gore ba tla fetoga, a tšwela pele a bona botse go bona. O be a tseba gore ka dipelong tša bona ba be ba rata Jehofa gomme ba be ba tloga ba nyaka go dira thato ya Gagwe.—Luka 22:25-27.

13. Go ka direga gore re lebeletšane le meleko ya mohuta mang ya go swana le yeo Jesu a ilego a e kgotlelela?

¹³ Go ka direga gore re lebeletšane le diteko tša go swana le tšeo Jesu a ilego a lebeletšana le tšona. Ka mohlala, re ka kopana le batho bao ba sa arabelego gabotse molaetšeng wa Mmušo goba gaešita le bao ba o ganetšago. Na re tla dumelela ditiro tše bjalo tše sa kgahlišego di re nyamiša, goba na re tla tšwela pele re bolela ka phišego? (Tito 2:14) Go se phethagale ga bana babo rena ba Bakriste go ka dira gore re lekwe. Lentšu leo le sego la naganwa gabotse goba ditiro tša go se naganele di ka re kweša bohloko. (Diema 12:18) Na re tla dumelela mafokodi a badumedigotee le rena a re dira gore re ba ngale, goba na re tla tšwela pele re kgotlelela mafokodi a bona gomme re lebelela botse go bona?—Bakolose 3:13.

Lebaka Leo Jesu a Ilego a Kgotlelela

14. Ke dilo dife tše pedi tšeo di thušitšego Jesu go ema a tiile?

¹⁴ Ke’ng seo se thušitšego Jesu go ema a tiile le go dula a botega go sa šetšwe go nyatšwa, go nyamišwa le go tlaišwa? Go na le dilo tše pedi tše bohlokwa tšeo di thušitšego Jesu. Sa pele, o ile a lebelela legodimong, a lopa “Modimo yo a fago kgotlelelo.” (Baroma 15:5) Sa bobedi, Jesu o ile a lebelela pele, a tsepelela go seo kgotlelelo ya gagwe e bego e tla se fihlelela. Anke re ahlaahleng dika tše ka setee ka setee.

15, 16. (a) Ke’ng seo se bontšhago gore Jesu ga se a ka a ithekga ka matla a gagwe gore a kgotlelele? (b) Jesu o be a bota Tatagwe gakaaka’ng, gomme ka baka la’ng?

¹⁵ Le ge Jesu e be e le Morwa yo a phethagetšego wa Modimo, ga se a ka a ithekga ka matla a gagwe gore a kgotlelele. Go e na le moo, o ile a retologela go Tatagwe wa legodimong gomme a rapelela thušo e tšwago legodimong. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Kriste . . . o ile a lopa le go kgopela Yo a ilego a kgona go mo phološa lehung, ka megoo e matla le megokgo.” (Baheberu 5:7) Hlokomela gore Jesu ga se a fo kgopela feela eupša o ile a ba a lopa. Lentšu “lopa” le šupa go kgopelo e tšwago pelong le e tseneletšego—ee, go kgopela thušo ka pelo ka moka. Lentšu la leleme la mathomong le le dirišitšwego mo le bontšha gore Jesu o ile a kgopela thušo ka makga a fetago le tee. Ruri serapeng sa Getsemane Jesu o ile a rapela leboelela le ka go tšwa pelong.—Mateo 26:36-44.

¹⁶ Jesu o be a na le kholofelo e feletšego ya gore Jehofa o tla araba ge a mo lopa, ka ge a be a tseba gore Tatagwe ke “Mokwi wa thapelo.” (Psalme 65:2) Pele e ka ba motho, Morwa wa leitšibulo o be a bone kamoo Tatagwe a arabago dithapelo tša barapedi ba gagwe ba botegago ka gona. Ka mohlala, Morwa e bile hlatse e bonego ka mahlo a le legodimong ge Jehofa a romela morongwa go yo araba thapelo e tšwago pelong ya moporofeta Daniele—gaešita le pele Daniele a ka fetša go rapela. (Daniele 9:20, 21) Ka gona, Tate a ka palelwa bjang ke go araba ge Morwa wa gagwe yo a tswetšwego a nnoši a be a ntšha sa mafahleng a gagwe “ka megoo e matla le megokgo”? Jehofa o ile a araba dikgopelo tša Morwa wa gagwe gomme a romela morongwa gore a mo matlafaletše go kgotlelela ka tlase ga teko.—Luka 22:43.

17. Go re thuša go kgotlelela, ke ka baka la’ng re swanetše go lebelela godimo, gona re ka dira seo bjang?

¹⁷ E le gore le rena re kgotlelele, re swanetše go lebelela godimo—go Modimo yo a ‘fago matla.’ (Bafilipi 4:13) Ge e ba Morwa yo a phethagetšego wa Modimo a ile a ikwa a swanetše go lopa Jehofa gore a mo thuše, gona rena re swanetše go lopa gakaakang? Ka go swana le Jesu, go ka nyakega gore re kgopele Jehofa leboelela. (Mateo 7:7) Gaešita le ge re sa letela go etelwa ke barongwa, re ka kgodišega ka taba ye: Modimo wa rena yo lerato o tla araba dikgopelo tša Mokriste yo a botegago yoo a “[phegelelago] ditopong le dithapelong bošego le mosegare.” (1 Timotheo 5:5) Go sa šetšwe meleko yeo re ka lebanago le yona—e ka ba ya bolwetši, lehu la motho yo re mo ratago goba go tlaišwa ke baganetši—Jehofa o tla araba dithapelo tša rena tše tšwago pelong tša go kgopela bohlale, sebete le matla a go kgotlelela.—2 Bakorinthe 4:7-11; Jakobo 1:5.

18. Jesu o ile a lebelela bjang pele go seo se mo letetšego ka morago ga go tlaišwa?

¹⁸ Selo sa bobedi seo se thušitšego Jesu go kgotlelela ke gore o ile a lebelela pele go seo se mo letetšego ka morago ga ditlaišo. Ge Beibele e bolela ka Jesu, e re: “Ka baka la lethabo leo le bego le beilwe pele ga gagwe o ile a kgotlelela kota ya tlhokofatšo.” (Baheberu 12:2) Mohlala wa Jesu o bontšha kamoo kholofelo, lethabo le kgotlelelo di šomago gotee. Se se ka akaretšwa ka gore: Kholofelo e tliša lethabo, gomme lethabo le tliša kgotlelelo. (Baroma 15:13; Bakolose 1:11) Jesu o be a na le tebelelo e kgahlišago ya bokamoso. O be a tseba gore go botega ga gagwe go tla thuša go phagamiša bogoši bja Tatagwe le go mo kgontšha go rekolla batho sebeng le lehung. Jesu le gona o be a na le kholofelo ya go buša e le Kgoši le go hlankela e le Moperisita yo a Phagamego, go tlišetša batho ba kwago ditšhegofatšo tše di oketšegilego. (Mateo 20:28; Baheberu 7:23-26) Ka go tsepelela bokamosong le kholofelong yeo a bego a na le yona, Jesu o ile a hwetša lethabo le legolo, gomme lethabo leo, le ile la mo thuša go kgotlelela.

19. Ge re lebeletšane le diteko tša tumelo, re ka dumelela bjang gore kholofelo, lethabo le kgotlelelo di re tšwele mohola?

¹⁹ Ka go swana le Jesu, re swanetše go dira gore kholofelo, lethabo le kgotlelelo di re tšwele mohola. Moapostola Paulo o boletše gore: “Thabang kholofelong.” Ke moka a tšwela pele ka gore: “Kgotlelelang tlaišegong.” (Baroma 12:12) Na gona bjale o lebeletšane le teko e šoro ya tumelo ya gago? Gona lebelela pele ka kgodišego. O se ke wa lebala gore kgotlelelo ya gago e tla tliša theto leineng la Jehofa. Dula o gopola ka kholofelo e kgahlišago ya Mmušo. Ipone o le lefaseng le lefsa leo le tlago la Modimo, gomme o akanye o hwetša ditšhegofatšo tša Paradeiseng. Go nagana ka go phethagatšwa ga dilo tše di kgahlišago tšeo Jehofa a di holofeditšego—go akaretša go phagamišwa ga bogoši bja gagwe, go fedišwa ga bokgopo mo lefaseng, le go tlošwa ga bolwetši le lehu—go tla tlatša pelo ya gago ka lethabo, gomme lethabo leo le tla go thuša go kgotlelela go sa šetšwe gore o welwa ke diteko tša mohuta ofe. Ge ditlaišo di bapišwa le go phethagatšwa ga dikholofetšo tša Mmušo, tlaišo e nngwe le e nngwe mo tshepedišong ye ya dilo ruri ke “ya nakwana gomme e . . . bohwefo.”—2 Bakorinthe 4:17.

“Le Latele Dikgato tša Gagwe Kgauswi”

20, 21. Ge go tliwa tabeng ya kgotlelelo, Jehofa o letetše’ng go rena, gona re swanetše go ikemišetša go dira’ng?

²⁰ Jesu o be a tseba gore go ba molatedi wa gagwe go ka se be bonolo, e be e tla ba mogato woo o nyakago kgotlelelo. (Johane 15:20) O be a ikemišeditše go etelela pele, a tseba gore mohlala wa gagwe o tla matlafatša ba bangwe. (Johane 16:33) Go ba gona, Jesu o beile mohlala o mobotse wa kgotlelelo, eupša rena ga se ra phethagala le gatee. Jehofa o letetše’ng go rena? Petro o a hlalosa: “Kriste o ile a tlaišega bakeng sa lena, a le tlogelela mohlala gore le latele dikgato tša gagwe kgauswi.” (1 Petro 2:21) Tseleng yeo a ilego a šomana le diteko ka yona, Jesu o re tlogeletše “mohlala,” e lego mokgwa woo re swanetšego go o ekiša.a Pego ya kgotlelelo yeo a bilego le yona e ka swantšhwa le “dikgato,” goba mehlala. Re ka se ke ra latela dikgato tšeo ka mo go phethagetšego, eupša re ka di latela “kgauswi.”

²¹ Ka gona a re ikemišetšeng go latela mohlala wa Jesu kamoo re ka kgonago. A re se keng ra lebala gore ge re latela dikgato tša Jesu kgauswi, re tla ba ba hlamilwego gakaone go kgotlelela “go fihla bofelong”—bofelong bja tshepedišo ye ya kgale goba bofelong bja bophelo bja rena bja gona bjale. Ga re tsebe gore go tla tla eng pele, eupša re tseba se: Jehofa o tla re putsa ka mo go sa felego ka baka la kgotlelelo ya rena.—Mateo 24:13.