Rapela Mmopi, e Sego Tlholo
“O khunamêlê Morêna Modimo wa xaxo, O dirêlê Yêna a nnoši.”—LUKA 4:8.
1. Lentšu “go rapela” le hlalositšwe bjang, gomme borapedi bja therešo bo swanetše go neelwa bjang?
LENTŠU “go rapela” puku-ntšung le hlaloswa ka tsela ye: “Go lebelela ka tlhompho e kgolo gaešita le e fetišišago, kgodišo goba boineelo.”a Ke mang yo a swanetšego go newa borapedi bjo bjalo? Jesu Kriste o itše: “[Jehofa, “NW”] Modimo wa xaxo O mo ratê ka pelo ya xaxo ka moka, le ka môya wa xaxo ka moka, le ka thlaoloxanyô ya xaxo ka moka.” (Mateo 22:37) Le gona, ge a be a holofetšwa gore o tla newa mebušo ka moka ya lefase ge a ka “lothša” Sathane, Jesu o ile a gana ka gore: “O khunamêlê Morêna Modimo wa xaxo, O dirêlê Yêna a nnoši.” (Luka 4:7, 8) Go tšwa mantšung le ditirong tša Jesu, go molaleng gore ke Jehofa Modimo a nnoši yo a swanetšwego ke go rapelwa. Borapedi bjo bo akaretša ‘tirelo e kgethwa,’ ka gobane “tumêlô e hwile xe e se n’e medirô.”—Jakobo 2:26.
2. Ke ka baka la’ng e le mo go swanetšego go rapela Mmopi a nnoši?
2 Borapedi bjo bjalo bja Jehofa ke bjo bo swanetšego ka gobane ke yena Mmuši yo a Phagamego wa legohle ka moka, Mmopi wa magodimo a makatšago le lefase le tšohle tše di lego go lona. Ka tsela yeo ke yena a nnoši yo a swanetšwego ke go lebelelwa ke batho ka “tlhompho e kgolo gaešita le e fetišišago, kgodišo goba boineelo.” Beibele e re: “E a swanetšwexo ke letaxô le thêtô le matla ke Wene Morêna Modimo wa rena, xobane ke Wene O hlodilexo dilô tšé; xe di tšwêlêla di hlolexile, ké ka xobane O ratile fao.” (Kutollo 4:11) Ka kgonthe ga go motho feela, goba selo se se phelago goba se se sa phelego seo se ka swanelwago ke ‘tlhompho, kgodišo goba boineelo’ tše bjalo. Jehofa a nnoši ke yena yo a swanetšwego ke “boineelo bjo bo feletšego.”—Ekisodo 20:3-6, NW.
Go Akgofa mo go Kgethegilego
3. Ke ka baka la’ng e le mo go akgofilego ka mo go kgethegilego go rena gore re rapele Modimo?
3 Ka ge re phela nakong ya kahlolo, bjale ke mo go akgofilego ka mo go kgethegilego go rapela Modimo ka mo go swanetšego. Bokamoso bja ka mo go sa felego bo rulaganyeditšwe. Lentšu la Modimo la boporofeta le re botša gore ‘mehleng ye ya bofelo’ ya tshepedišo ya gona bjale ya dilo, Kriste Jesu o tlile a le letagong la mmušo “a na le Barongwa ba xaxwe ka moka.” Bakeng sa morero ofe? Jesu ka noši o boletše morero woo e sa le pele ka gore: “Dithšaba ka moka di tlo phuthêlwa pele xa xaxwe, ’me ó tlo ba kxêtholoxanya byalo ka modiši xe a kxêtholoxanya dinku le dipudi.” Dinku di tla ya “bophelong byo bo sa felexo.” Dipudi di tla ya “thlokofatšong ye e sa felexo.”—2 Timotheo 3:1-5; Mateo 25:31, 32, 46.
4. (a) Paulo o hlaola bjang bao ba tlago go fedišetšwa ruri bofelong bja lefase le? (b) Bao ba tlago go hwetša bophelo bjo bo sa felego ba bontšha kgopolo efe?
4 Moapostola Paulo o ngwadile ka “kutollô ya Morêna Jesu xe a e-tšwa lexodimong à na le Barongwa ba xaxwe ba matla. Ba ba sa tsebexo Modimo le ba ba sa kwexo Ebangedi ya Mong wa rena Jesu Kriste, o tlo ba lefetša ka dikxabo tša mollô. Bôná-bao kôtlô e tl’o xo ba wêla ke thsenyêxô e sa felexo.” (2 Ba-Thesalonika 1:7-9) Ka gona, mafelelo a batho ba dinganga, ba swanago le dipudi bao ba sa ratego go tseba ka merero ya Modimo goba bao ba ganago go gata mogato ge ba e-na le sebaka ke tshenyego e sa felego. Eupja “bophelô byo bo sa felexo” ke bokamoso bja batho ba ikokobeditšego ba swanago le dinku ba ba ratago go tseba ka Jehofa, bao ba bilego ba theetša melao ya gagwe, le bao ba ikokobeletšago thato ya gagwe. Beibele e re: “Lefase le a feta, le yôna kxanyoxô ya lôna. E a tl’o xo dula à le xôna xo ya xo ile, ké eo á diraxo tše Modimo a di rataxo.”—1 Johane 2:17; bona gape le 2 Petro 2:12.
5, 6. (a) Ke’ng seo motho a swanetšego go se dira gore a hwetše therešo ka Jehofa le merero ya gagwe? (b) Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore batsomi ba therešo ba tla hwetša therešo go sa šetšwe maemo a bona bophelong?
5 Batho ba swanago le dinku ba ikemišeditše go gafa nako, matla le mahumo a dilo tše di bonagalago go tsoma therešo. Ba dira seo Diema 2:1-5 e se bolelago: “Ngwan’a-ka! Xe O ka dumêla dikeletšô tša-ka, ’me wa hlôkômêla ditaêlô tša-ka, Xe bohlale O bo sêkêxêla tsêbê, wa lebiša pelo y’axo mo xo lexo thlaloxanyô, Xe O ka bitša temoxô wa hlabošetša thlaloxanyô ’ntšu la xaxo, Xe O ka e tsoma byalo ka leruô wa e nyakišiša bo-ka ’humô le le fihlilwexo, Ké mo O tl’o xo tseba xo boifa Morêna, wa fihlêla xo tseba Modimo.”
6 Go ikemišetša go tsoma Jehofa ke gona go arolago batho ba swanago le dinku go ba swanago le dipudi. “Xe O mo nyaka, Ò tlo re: Ke Nna é! Xe O ka mo tloxêla, xôna o tl’o Xo lahla ya ba moka.” (1 Koronika 28:9) Ka gona go sa šetšwe gore motho ke wa morafo ofe goba setšhaba sefe, go sa šetšwe thuto ya gagwe, go sa šetšwe gore o humile goba o a diila, ge e ba a nyaka therešo mabapi le Modimo ka go botega, o tla e hwetša. Kriste le barongwa ba gagwe ba le legodimong boemong bjoo ba bonago gabotse ba le go bjona, ba tla kgonthišetša gore yo a tsomago therešo o a e hwetša, go sa šetšwe gore motho yoo o dula kae. Go tsoma mo go bjalo e tla ba mo go putsago gakaaka’ng? Jesu o itše: “Bophelô byo bo sa felexo ké xe ba Xo tseba, Wene Modimo-dimo o le nnoši. Ba tsebê le Moromiwa wa xaxo Jesu Kriste.”—Johane 17:3; bona gape le Hesekiele 9:4.
Go Phema go Rapela Tlholo
7, 8. (a) Kotsi ya go rapela batho ke efe? (b) Hlalosa “tlhompho e fetišišago, kgodišo goba boineelo” tšeo Maria a lebelelwago ka tšona.
7 Batho ba bantši lefaseng ka moka ba lebelela batho—ba phelago goba ba hwilego—ka “tlhompho e fetišišago, kgodišo goba boineelo.” Gaešita lege mo gongwe ba dumela gore se ke karolo ya borapedi bja bona go Modimo, fela se ba fapoša borapeding bja therešo. Se se ba bulela tsela ya go dumela dithuto le go ba le karolo ditirong tše di sa dumelelanego le thato ya Modimo. Mohlala o mongwe o kgethegilego ke tsela yeo ka yona Maria, mmago Jesu a lebelelwago ka yona ke batho ba dimilione dinageng tša Roma Katholika le tša Katholika ya Orthodox ka Bohlabela.
8 Diswantšho tša go thalwa le tša go betlwa tša Maria di khunamelwa ka kgopolo ya borapedi, gomme thutong ya molao ya kereke, o lebelelwa e le “Kgarebe Maria Theotokos.” Lentšu the·o·toʹkos le bolela “motswadi wa Modimo” goba “mmago Modimo.” New Catholic Encyclopedia e re: “Maria ke mmago Modimo. . . . Ge e ba Maria ruri e se mmago Modimo, gona Kriste ga se Modimo wa kgonthe gaešita le go ba motho wa kgonthe.” Ka gona, e le karolo ya thuto ya bona ya Boraro botee, mehuta ye ya bodumedi e ruta gore Jesu e be e le Modimo Ra-matla-ohle ka sebopego sa motho, gomme ba tšea Maria e le “mmago Modimo.” Puku yona yeo e oketša ka gore boineelo go Maria bo akaretša: “(1) tlhompho goba kgodišo yeo e lego ka tsela ya borapedi ya go godiša botumo bja Kgarebe e kgethwa Mmago Modimo; (2) go lopa goba go kgopela Mohumagadi wa rena bakeng sa thušo ya gagwe ya bomma le bokgošigadi; . . . le dithapelo tša motho ka noši [tše išwago go Maria].”
9. Na Beibele e ruta gore Maria e be e le “mmago Modimo”?
9 Lega go le bjalo, lentšu the·o·toʹkos ga le gona ka Mangwalong a buduletšwego. Le gona ga go moo Beibele e bolelago gore Maria e be e le “mmago Modimo.” Jesu ga se a ka a ruta ka yona, goba gaešita le gore Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba ile ba ruta ka yona. Go feta moo, Beibele e bontšha ka go lebanya gore Jesu e be e se Modimo Ra-matla-ohle yo a lego ka sebopego sa motho eupja e be e le Morwa wa Modimo.b Ka kgonthe ge Maria a be a tsebišwa ke morongwa gore o be a tla belega morwa, o ile a botšwa gore: “Môya-mokxêthwa ó tlo theoxêla xo wene ’me matla a Yo-xodimo-dimo a tlo Xo okamêla wa moriti; ké ka ’baka leo e a tl’o xo bêlêxwa ke wene à tl’o xo bitšwa Morwa-Modimo.” (Luka 1:35) Ka gona Jesu e be e le Morwa wa Modimo, e sego Modimo ka noši ka sebopego sa motho. Ka lebaka leo Maria e be e le mmago Jesu morwa wa Modimo, e sego mmago Modimo ka sebopego sa motho. Ke ka lebaka leo Jesu goba barutiwa ba gagwe le ka mohla ba se ba kago ba bitša Maria “mmago Modimo.”
10, 11. (a) Ke mehlala efe yeo e bontšhago kamoo Jesu a bego a lebelela mmagwe ka gona? (b) Baapostola le barutiwa ba Jesu ba ile ba lebelela mmagwe bjang?
10 Tsela yeo Jesu a bego a lebelela mmagwe ka yona e bontšha boemo bja mmagwe bjo bo lekanyeditšwego. Monyanyeng wa lenyalo wo o bego o swaretšwe Kana, pego ya Beibele e re botša gore: “Ge Beine e be e hlaela mmago Jesu o itše go yena: ‘Ga ba na beine.’ Eupja Jesu a re go yena. ‘Ke na le taba mang le wena mosadi?’” Moo Phetolelo ya Beibele ya Douay ya Roma Katholika e balega ka gore: “Mosadi, se se re kgoma bjang nna le wena?” (Johane 2:3, 4, NW) Lebakeng le lengwe, motho o mongwe o ile a re go yena: “A lehlôxônôlô la mmele wo o Xo rwelexo, le matswêlê a O amulexo ôna!” Seo e be e le sebaka se sebotse bakeng sa gore Jesu a godiše mmagwe ka mo go kgethegilego le go bontšha gore ba bangwe ba swanetše go dira se se swanago. Go e na le moo Jesu o ile a re: “Xo byalo! Wa lehlôxônôlô ké eo a kwaxo Lentšu la Modimo ’me a le lôtôla.”—Luka 11:27, 28.
11 Ditšhupetšo tše bjalo di bontšha gore Jesu o ile a ela hloko gore a se ineele goba a godiša Maria ka mo go sa swanelago goba go mmitša ka leina lege e le lefe le kgethegilego. Ga se a ka a dumelela tswalano ya bona e mo tutuetša. Le gona baapostola le barutiwa ba ile ba latela mohlala wa gagwe, ka gobane ka mangwalong a bona a buduletšwego ga go moo Maria a newago kgodišo lege e le efe e sa swanelago, leina goba maemo. Gaešita lege ba be ba mo hlompha e le mmago Jesu, fela ga se ba ka ba dira se se fetišago seo. Ka kgonthe le ka mohla ga se ba ka ba mo šupa e le “mmago Modimo.” Ba be ba tseba gore Jesu e be e se Modimo Ra-matla-ohle yo a lego ka sebopego sa motho ka gona go ka se kgonege gore Maria e be mmago Modimo e lego boemo bjoo bo phagametšego seo Lentšu la Modimo le se dumelelago Maria.
Borapedi bja Modimogadi yo e Lego Mma
12. Ke kae gomme neng moo kgopolo ya gore Maria e be e le “mmago Modimo” e ilego ya tšwelela?
12 Ka gona, kgopolo yeo e thomile kae? E ile ya khukhunela ganyenyane-ganyenyane Bojakaneng bja bohlanogi lekgolong la nywaga la boraro le la bone la Mehla e Tlwaetšwego ya rena. Se se be se le bjalo kudu-kudu ka morago ga 325 C.E. nakong ya ge Lekgotla la Nicaea le be le amogela thuto yeo e sego ya Mangwalo ya gore Kriste e be e le Modimo. Ka morago ga ge kgopolo yeo e fošagetšego e amogetšwe, go ile gwa ba bonolo go ruta gore Maria e be e le “mmago Modimo.” Mabapi le se, The New Encyclopædia Britannica e re: “Leina [‘mmago Modimo’] go bonala le ile la tšwelela mokgweng o amogelwago wa boineelo, mohlomongwe kua Alexandria, mo e ka bago lekgolong la nywaga la bo-3 goba la bo-4 . . . Bofelong bja lekgolo la nywaga la bo-4, Theotokos e be e šetše e ikagile dikarolong tše fapa-fapanego tša kereke.” New Catholic Encyclopedia e bolela gore thuto yeo e ile ya amogelwa ka molao “go thoma Lekgotleng la Efeso ka 431.”
13. Ke’ng seo mo gongwe se tutueditšego Lekgotla la Efeso ka 431 C.E. gore le goeletše ka molao gore Maria ke “mmago Modimo”?
13 Se se kgahlišago ke moo lekgotla leo le ilego la bokana gona le lebaka leo le bego le bokane ka lona. Puku The Cult of the Mother-Goddess, ka E. O. James e re: “Lekgotla la Efeso le be le bokane ka basilikeng ya Theotokos ka 431. Moo, kudu-kudu motseng woo o tumilego gakaalo ka borapedi bja wona bja Artemis, goba Diana ka ge ba-Roma ba mmitša bjalo, e lego moo seswantšho sa gagwe go bolelwago gore se wele se e-tšwa legodimong, sa wela ka tlase ga moriti wa tempele e kgolo e neetšwego go Magna Mater [Mma o Mogolo] go tloga ka 330 B.C. le yeo ka go ya ka moetlo e nago le bodulo bja nakonyana bja Maria, leina ‘motswadi wa Modimo’ le be le tloga le ka se palelwe ke go thekgwa.”
14. Histori e kgonthišetša bjang gore thuto ye e thomile boheiteneng?
14 Ka gona ka go swana le Boraro botee, thuto ya “mmago Modimo” ke ya boheitene yeo e ikgakantšhago e le tumelo ya Bokriste. E be e le e tumilego bodumeding bja boheitene makgolong a nywaga a pele ga Kriste. The New Encyclopædia Britannica ka tlase ga sehlogo “modimogadi yo e lego mma” e bolela gore: “Mehuta lege e le efe ya medimo ya basadi le dika tša sesadi tša go belega, pelego, kemaro, kopano ya botona le botshadi, go fepa le mogato wa kgolo. Leina le bile le dirišwa dilong tše sa swanego tše bjalo ka se se bitšwago bo-Venus ba Stone Age le Kgarebe Maria. . . . Ga go moetlo woo o ilego wa se diriše dika tša sesadi tabeng ya go swantšha medimo ya tšona. . . . Ke mošireletši le mofepi wa ngwana wa Modimo gomme ka mo go katologilego ke wa batho ka moka.” Ka gona moperisita wa Katholika Andrew Greely o bolela ka pukung ya gagwe ya The Making of the Popes 1978 gore: “Seka sa Maria se tswalanya Bokriste ka go lebanya le bodumedi bja bogologolo [boheitene] bja modimogadi yo e lego mma.”
Borapedi bjo sa Swanelago
15. (a) Ke’ng seo se ilego sa tšwelela Bojakaneng mabapi le Maria? (b) Go ya ka Beibele ke mang yo a ka re rapelelago go Modimo?
15 Go bolela gore Maria e be e le “mmago Modimo” go mo phagamišetša boemong bjo go bjona batho ba ka sekamelago go mo rapela, gomme seo ke seo se ilego sa direga ka makgolo a nywaga. Batho ba makgolo a dimilione dinageng tše dintši ba ile ba mo rapela goba ba rapela ka yena le go rapela diswantšho tša gagwe tša go thalwa le tša go betlwa. Gaešita lege baruti ba ka leka go lokafatša se ka go bolela gore kgodišo e bjalo ya go godiša Maria ke tsela feela e sa lebanyego ya go rapela Modimo, fela yeo ga se tsela yeo Modimo a e lebelelago ka yona. “Xobane Modimo ké Yêna o tee yó; le Mmoêlanyi wa xo boêlanya Modimo le batho ké Yêna o tee yó, Yêna motho Jesu Kriste.” (1 Timotheo 2:5; 1 Johane 2:1, 2) Jesu ka noši o itše: “Tsela ké Nna, le therešô, le bophelô. Xa xo e a tlaxo xo Tate xe e se ka Nna.”—Johane 14:6.
16. Ke bjang Petro le Johane ba ilego ba dira gore go be molaleng gore ke Jehofa a nnoši yo a swanetšwego ke go rapelwa?
16 Go ineela go Maria ka go lebanya goba ka go se lebanye, go khunamela diswantšho tša gagwe tša go thalwa le tša go betlwa, ke go rapela tlholo go e-na le go rapela Mmopi. Ke borapedi bja medimo ya diswantšho, gomme Bakriste ba rutwa gore ‘ba tšhabe mediro ya medimo e šele.’ (1 Ba-Korinthe 10:14) Nakong ya ge Koronelio motho wa Ntle a be a khunamela moapostola Petro ka mokgwa wa borapedi, ela hloko seo se ilego sa direga: “Petro xe a tsêna, Koronelio a mo xahlanetša, a mo lothša à khunametše fase. Petro a mo tsoša, a re: O k’O êmê, le nna ke fo ba motho fêla.” (Ditiro 10:25, 26) Go khunamela motho ka tsela ya borapedi e be e se mo go swanetšego, gomme Petro o be a ka se go amogele. Le gona, ka morago ga ge a amogetše pono e tšwago go morongwa, moapostola Johane o a bega: “Ka re xo di kwa le xo di bôna, ka khunamêla fase ’naong tša Morongwa wa xo mponthša dilô tšeo. Yêna a re: Hlê lesa xo r’yalo; nna ke mohlanka bo-ka wêna, ke etša wene le bana beno ba Baporofeta le ba ba xomarêlaxo ditaba tša puku yé. Khunamêla Modimo.” (Kutollo 22:8, 9) Ge e ba gaešita le morongwa wa Modimo a se a swanela go rapelwa, gona ke mo go sa swanelago gakaakang go rapela batho le diswantšho tša bona.
17. Ke’ng seo encyclopedia ya Katholika e se dumelago seo mo gongwe e ka bago e le sona seo se bakilego go godišwa ga Maria ka tsela ya borapedi?
17 Taba ya gore boineelo bjo bo bjalo go Maria bo ka feleletša ka borapedi bjo sa swanelago e dumelwa ke The Catholic Encyclopedia. Kgatišo ya pele ya puku ye e itše: “Go gana gore borapedi bjoo bjo bo tumilego bja Kgarebe e Šegofaditšwego gantši bo be bo dirwa ka tekanyo e feteletšego le ka mo go sa swanelago ga go kgonege.”
18. Thuto e bjalo ye e sego ya Mangwalo e ka ba e e-tšwa mothopong ofe?
18 Thuto e bjalo e sego ya Mangwalo e ka ba e e-tšwa kae? Mothopo o mogolo e swanetše go ba Lenaba la Modimo, Sathane Diabolo. (Johane 8:44) Ke ka baka la’ng a ka hlohleletša thuto e bjalo? Ke bakeng sa go nyenyefatša Morena yo a Phagamego Jehofa, go phagamiša batho, le go baka kgakanego. E fapoša batho borapeding bja therešo gomme ya ba dira gore go e na le moo ba nyake phološo go dibopiwa. Ka makgolo a mantši a nywaga e ile ya ba ya oketša matla a baruti godimo ga batho feela, e lego bao ba ilego ba rutwa gore ba swanetše go ikokobeletša baetapele ba bona ba bodumedi ka mo go feletšego ka gobane ke baruti ba nnoši bao ba nago le tsebo ya thuta-bodumedi e bjalo e raraganego.
19, 20. (a) Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore pele ga ge dikahlolo tša Modimo di direga, batho ba swanago le dinku ba tla hwetša therešo? (b) Ke dipotšišo dife tšeo di tlago go godišwa sehlogong se se latelago?
19 Lega go le bjalo, Jesu o ile a bolela e sa le pele gore: “Ditaba tše tše di lokilego tša mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka le le agilwego gore e be bohlatse go ditšhaba ka moka; ’me e tla ba gona bofelo bo fihlago.” (Mateo 24:14, NW) Le gona Jehofa o holofetša gore ka boboledi bja Mmušo o tla kgoboketša batho ka moka ba swanago le dinku ‘gore a ba rute ka ditsela tša gagwe e le gore ba tle ba sepele mebileng ya gagwe.’ (Jesaya 2:2-4) Ka ge ba kgobokeletšwa borapeding bjo sekilego bja Jehofa, Jesu o itše ka bona: “La tlo tseba therešô, ’me therešô ya tlo Le lokolla.” (Johane 8:32) Ka gona bao ba tsomago therešo ba tla e hwetša gomme ba lokollwa dithutong tša maaka tša bodumedi tšeo di thibelago batho go dira thato ya Mmopi.
20 Go na le dithuto tše dingwe le ditiro tša bodumedi tšeo di amogelwago ka gohle tšeo di fapošitšego batho borapeding bja therešo bja Mmopi, tša lebiša boineelo tlholong. Tše dingwe tša tšona ke dife, gomme ke’ng seo di se bakilego? Borapedi bja therešo bo akaretša’ng? Sehlogo se se latelago se tla hlahloba dipotšišo tše.
[Mengwalo ya tlase]
a Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary, 1986.
O tla Araba Bjang?
◻ Ke bjang Jesu a ilego a bontšha gabotse gore ke Jehofa a nnoši yo a swanetšwego ke go rapelwa?
◻ Ke ka baka la’ng gona bjale e le mo go akgofilego go rapela ka mo go swanetšego?
◻ Ke ka baka la’ng Maria a se a swanela go newa kgodišo e sa swanelago?
◻ Kgopolo ya gore Maria ke “mmago Modimo” e ile ya tšwelela kae?
◻ Ke bjang baapostola Petro le Johane ba ilego ba gatelela gore ke Jehofa a nnoši yo a swanetšwego ke go rapelwa?