E-Bang Badiri ba Lentšu, e Sego Bakwi Feela
“Mmušong wa maxodimo xo ka se kê xwa tsêna bao bohle, ba e rexo xe ba ra Nna, ba re: Morêna! Morêna! Xo tlo tsêna ba ba diraxo thatô ya Tate wa maxodimong.”—MATEO 7:21.
1. Ke’ng seo balatedi ba Jesu ba swanetšego go tšwela pele ba se dira?
TŠWELANG pele le kgopela. Tšwelang pele le tsoma. Tšwelang pele le kokota. Phegelelang go rapela, go ithuta le go dira se se boletšwego ke Jesu seo se begilwego Thutong ya Thabeng. Jesu o botša balatedi ba gagwe gore ke bona letswai la lefase, ka molaetša wo o phološago wo o nokilwego ka letswai woo ba se ba swanelago go o dira gore o tape, gomme wa felelwa ke tatso ya wona goba matla a wona a go phološa. Ke bona seetša sa lefase, ba ediša seetša seo se tšwago go Kriste Jesu le Jehofa Modimo, e sego feela ka seo ba se bolelago eupja gape le ka seo ba se dirago. Mediro ya bona e mebotse e ediša bjalo ka mantšu a bona a edišago—gomme ba ka bolela ka go hlaboša lefaseng leo le tlwaetšego boikaketši bja Bafarisei bja bodumedi gotee le bja baetapele ba dipolitiki, bao ba bolelago kudu gomme ba dira go gonyenyane.—Mateo 5:13-16.
2. Ke temošo efe yeo Jakobo a e neago, eupja ke boemo bofe bja boiketlo bjo ba bangwe ba bo amogelago ka phošo?
2 Jakobo o a lemoša: “Bang badiri ba Lentšu, e sexo bakwi fêla ba ba iphoraforetšaxo.” (Jakobo 1:22) Ba bantši ba iphora ka thuto ya ‘go phološwa gatee ya ba moka,’ bjalo ka ge e ka bjale ba ka ikhutša gomme ba letela seo go thwego ke moputso wa legodimong. Ke thuto ya maaka le kholofelo ya lefeela. Jesu o itše: “E a tl’o xo tiišetša xo fihla bofelong, ké yêna a tl’o xo phološwa.” (Mateo 24:13) Gore o hwetše bophelo bjo bo sa felego, o swanetše go “bôtêxa xo fihla lehung.”—Kutollo 2:10; Ba-Hebere 6:4-6; 10:26, 27.
3. Ke thuto efe mabapi le go ahlola yeo Jesu ka morago a e neago Thutong ya Thabeng?
3 Ge Jesu a dutše a tšwetša pele Thuto ya gagwe ya Thabeng, go ile gwa tšwelela dipolelo tše dintši tšeo Bakriste ba swanetšego go katanela go di latela. E nngwe yeo e bonalago e le bonolo, eupja e sola e nngwe ya ditshekamelo tšeo go lego thata kudu go ka di fediša še: “Le se kê la ahlola, xore le lena Le se tlo ahlolwa. Xobane moahlolêlô wo Le ahlolaxo ka wôna, le lena Le tlo ahlolwa ka wôna; le seêlô se Le êlaxo ka sôna, le lena Le tlo êlêlwa ka sôna. O re’ng-xe Ò bôna lehlôkwana la mo ’ihlong la ngwan’eno, Ò sa lemoxe kwata ya mo ’ihlong la xaxo? ’Me O ka bolêla bya’ng le ngwan’eno wa re: A nkê ke nthšê lehlôkwana mo ’ihlong la xaxo! mola leihlong la xaxo xò na le kwata? Moikaketši-tena! Thôma xo nthša kwata ya mo ’ihlong la xaxo; ké mo O tl’o xo boneša, wa kxôn’o nthša lehlôkwana mo ’ihlong la ngwana weno.”—Mateo 7:1-5.
4. Ke thuto efe e nngwe yeo pego ya Luka e e neago, gomme go dirišwa ga yona go feleletša ka eng?
4 Pegong ya Luka ya Thuto ya Thabeng, Jesu o boditše batheetši ba gagwe gore ba se ke ba ntšha ba bangwe diphošo. Go e na le moo, a ba ‘tšwele pele ba lebalela,’ ke gore go lebalela mafokodi a magagabo bona. Se se tla dira gore batho ba arabele ka botho, go etša ge Jesu a boletše: “Fang, xomme Le tlo fiwa; ké mo Le tl’o xo adibetša la thšêlêlwa ka seêlô se se botse se se katetšwexo, se se naxô le mohlopa. Xobane seêlô se Le êlaxo ka sôna, ké sôna se Le tl’o xo êlêlwa ka sôna.”—Luka 6:37, 38.
5. Ke ka baka la’ng go le bonolo kudu go bona mafokodi ao a lego go ba bangwe go feta ao a lego go rena?
5 Lekgolong la pele la nywaga C. E., ka baka la meetlo yeo e bolelwago ka molomo, Bafarisei ka kakaretšo ba ile ba sekamela tabeng ya go ahlola ba bangwe gasehlogo. Batheetši lege e le bafe ba Jesu bao ba bego ba itlwaeditše mokgwa woo ba be ba swanetše go o tlogela. Go bonolo kudu go bona mahlokwana mahlong a ba bangwe go e na le dikwata tšeo di lego ka mahlong a rena—gomme go feta moo ra ba bao ba kgonthišegilego kudu ka seriti sa rena! Go bjalo ka ge monna o mongwe a boletše, “Ke rata go sola ba bangwe ka gobane se se ntira gore ke ikwe ke thabile kudu!” Ka tlwaelo go sola ba bangwe go re nea maikwelo a go ba ba lokilego ao go bonalago a bipa mafokodi a rena ka noši ao re ratago go a uta. Eupja ge phošollo e nyakega, e swanetše go newa ka moya wa boleta. Yo a phošollago o swanetše go lemoga mafokodi a gagwe ka noši.—Ba-Galatia 6:1.
Pele o Ahlola, Leka go Kwešiša
6. Dikahlolo tša rena ge di nyakega, di swanetše go thewa go eng, gomme ke thušo efe yeo re swanetšego go e tsoma e le gore re se be bao ba solago kudu?
6 Jesu o be a se a tlela go ahlola lefase eupja o be a tletše go le phološa. Dikahlolo lege e le dife tšeo a ilego a di dira di be di theilwe mantšung ao Modimo a bego a mo neile ona gore a a bolele. (Johane 12:47-50) Dikahlolo lege e le dife tšeo re di dirago le tšona di swanetše go dumelelana le Lentšu la Jehofa. Re swanetše go tloša tshekamelo ya batho ya go ba bao ba ratago go ahlola. Ge re dira bjalo, re swanetše go tšwela pele re rapelela thušo ya Jehofa: “Kxopêlang; ké mo Le tl’o xo fiwa. Nyakang; ké mo Le tl’o xo bôna. Opaôpang; ké mo Le tl’o xo bulêlwa. Xobane mang le mang a kxopêlaxo, ó a amoxêla; e a tsomaxo ó a hwetša; e a
ôpaôpaxo ó tlo bulêlwa. (Mateo 7:7, 8) Gaešita le Jesu o itše: “Xa xo se ke kxônaxo xo se dira ka la-ka; ke ahlola ka mo ke kwilexo; ’me kahlolô ya-ka ké ya tokô, xobane xa ke nyake se Nna ke se rataxo, ke nyaka se se ratwaxo ke E a nthomilexo.”—Johane 5:30.
7. Ke mokgwa ofe wo re swanetšego go o hlagolela, wo o tlago go re thuša go diriša Molao wa Gauta?
7 Re swanetše go hlagolela mokgwa, e sego wa go ahlola batho, eupja wa go leka go ba kwešiša ka go ipea boemong bja bona—ga se selo se bonolo go ka se dira eupja ke selo se bohlokwa ge e ba re tla sepedišana le Molao wa Gauta, woo Jesu ka morago a o boletšego ka gore: “Tšohle tše Le rataxo xore batho ba le dirêlê tšona, le lena le ba dirêlê tšôna-tšeo; xobane Molaô o r’yalo, le bôná baporofeta.” (Mateo 7:12) Ka gona, balatedi ba Jesu ba swanetše go ba bao ba kgomegago maikwelong le go lemoga monagano, maikwelo le boemo bja moya bja ba bangwe. Ba swanetše go lemoga le go kwešiša dinyakwa tša ba bangwe le go bontšha kgahlego ge ba ba thuša. (Ba-Filipi 2:2-4) Nywageng ya ka morago Paulo o ile a ngwala gore: “Xobane Molaô ka moka o akaretšwa ka Lentšu le tee le le rexo: Wa xêno O mo ratê ka mokxwa wo O ithataxo ka wôna.”—Ba-Galatia 5:14.
8. Ke ditsela dife tše pedi tšeo Jesu a ilego a bolela ka tšona, gomme ke ka baka la’ng e nngwe ya tšona e kgethwa ke batho ba bantši?
8 Jesu ka morago o itše, “Tsenang ka kxôrô e pitlaxanexo; xobane kxôrô e išaxo tahlegong ké e pêtlêkê, le tsela ye e yaxo xôna e phatlaletše; ’me ba ba tsenaxo ka yôna ké ba bantši. Xobane kxôrô e išaxo bophelong e pitlaxane; le tsela e yaxo xôna ké e thsêsê; ’me ba ba e bônaxo xa ba nene.” (Mateo 7:13, 14) Ba bantši mehleng yeo ba ile ba kgetha tsela ye e išago tshenyegong gomme ba bantši ba sa dutše ba dira bjalo. Tsela e phatlaletšego e dumelela batho gore ba nagane kamoo ba ratago ka gona, le go phela kamoo ba ratago ka gona: ga go na melao, ga go na ditlamo, ke feela mokgwa wa go phela wa boiketlo, dilo ka moka di bonolo. Ga go le o tee wa bona yo a ‘katanago ka matla gore a tsene ka mojako o pitlaganego’!— Luka 13:24.
9. Go nyakega’ng bakeng sa go sepela tseleng e tshese, gomme ke temošo efe yeo Jesu a e neago bao ba sepelago go yona?
9 Eupja ke mojako o pitlaganego woo o bulegelago tseleng e išago bophelong bjo bo sa felego. Ke tsela yeo e nyakago boitshwaro. E ka akaretša tayo yeo e tlago go hlahlobišiša maikwelo a gago gomme ya leka go tia ga boineelo bja gago. Ge ditlaišo di e-tla, tsela e ba makgwakgwa gomme e nyaka kgotlelelo. Jesu o lemoša bao ba sepelago tseleng ye: “Phafoxêlang baporofeta ba maaká, ba ba tlaxo xo lena bà apere ’kobô tša nku, mola ka teng bà le diphiri tše di jaxo batho.” (Mateo 7:15) Tlhaloso ye e ile ya swanela Bafarisei gabotse. (Mateo 23:27, 28) Ba ‘ipea sedulong sa Moše’ ba ipolela gore ba bolelela Modimo mola ba latela meetlo ya batho.—Mateo 23:2.
Kamoo Bafarisei ba ‘Kgonyago Mmušo’ ka Gona
10. Ke ka tsela efe e kgethegilego yeo ka yona ba-mangwalo le Bafarisei ba ilego ba tsoma ‘go kgonyetša batho mmušo’?
10 Go feta moo baruti ba ba-Juda ba ile ba nyaka go thibela bao ba tsomago go tsena ka kgoro e pitlaganego. “Le ba madi-mabe lena ba-mangwalô le bafarisei, lena baikaketši, ka xobane mmušô wa maxodimo Le o kxonyêla batho, ka xobane lena xa Le tsene, ’me Le šiteletša ba ba rexo re a tsêna.” (Mateo 23:13) Mokgwa wa Bafarisei o bjalo ka ge Jesu a lemošitše. Ba be ba “hlaswa leina la [barutiwa ba gagwe] ba re ké le lebe bà r’yalo ka ’baka la Yêna Morwa-motho.” (Luka 6:22) Ka ge monna yo a tswetšwego e le sefofu gomme a fodišwa ke Kriste a ile a dumela gore Jesu ke Mesia, ba ile ba mo leleka sinagogeng. Batswadi ba gagwe ba be ba ka se arabe potšišo lege e le efe ka gobane ba be ba boifa go lelekwa sinagogeng. Ka baka la lebaka le le swanago, ba bangwe bao ba bego ba dumela gore Jesu ke Mesia ba ile ba dika-dika go dumela phatlalatša.— Johane 9:22, 34; 12:42; 16:2.
11. Ke dienywa dife tše di hlaolago tšeo baruti ba Bojakane ba di tšweletšago?
11 Jesu o itše, “Le tlo ba tseba ka dienywa tša bôná . . . Sehlare se se botse, e ka ba sefe le sefe, ké sôna se enywaxo dienywa tše di botse. ’Me sehlare se se sa tsebalexexo se enywa dienywa tše mpe.” (Mateo 7:16-20) Molao o swanago o a šoma lehono. Ba bantši ba baruti ba Bojakane ba bolela selo se itšego gomme ba dira se se fapanego. Gaešita lege ba ipolela gore ba ruta Beibele, fela ba thekga dithogako tše bjalo ka Boraro botee le mollo wa dihele. Ba bangwe ba gana topollo, ba ruta tlhagelelo go e na le tlholo, le go ruta ka dilo tšeo di ratwago kudu bakeng sa go kweša ditsebe bose. Ka go swana le Bafarisei, bontši bja baruti ba lehono ke barati ba tšhelete, ba tšeela mohlape wa bona dimilione tša diranta ka boradia. (Luka 16:14) Ka moka ga bona ba goeletša ka gore “Morêna! Morêna!” eupja Jesu ge a ba araba o re: “Xa ke ešo ka ba ka Le tseba; ntloxeleng lena ba-dira-bokxôpô!”—Mateo 7:21-23.
12. Ke ka baka la’ng ba bangwe bao ba ilego ba sepela tseleng e tshese ba lešitše go sepela go yona, gomme ka mafelelo afe?
12 Lehono ba bangwe bao ba kilego ba sepela tseleng e tshese ba lesitše go sepela go yona. Ba re ba rata Jehofa, eupja ga ba kwe taelo ya gagwe ya gore ba bolele. Ba re ba rata Jesu, eupja ga ba fepe dinku tša gagwe. (Mateo 24:14; 28:19, 20; Johane 21:15-17; 1 Johane 5:3) Ga ba nyake go panwa le bao ba sepelago mehlaleng ya Jesu. Ba hwetša tsela e pitlaganego e le e pitlaganego kudu. Ba lapišitšwe ke go dira botse, ka gona “ba tšwile mo xo rena; fêla, e be e se ba rena, Xe e ka be e le ba rena, ba ka be ba dutše bà na le rêna.” (1 Johane 2:19) Ba boetše lefsifsing, gomme ‘lefsifsi leo ke le legolo gakaakang!’ (Mateo 6:23) Ba hlokomologile kgopelo ya Johane e rego: “Bana ba-ka! A re se kê ra ratana ka polêlô le ka leleme; a re rataneng ka tirô le ka therêšô.”—1 Johane 3:18.
13, 14. Ke seswantšho sefe seo Jesu a ilego a se nea mabapi le go diriša dipolelo tša gagwe maphelong a rena, gomme ke ka baka la’ng e be e le se se swanetšego gakaakaa bakeng sa bao ba lego Palestina?
13 Jesu o phethile Thuto ya gagwe ya Thabeng ka seswantšho se se kgahlišago: “Mang le mang e a kwaxo tše ke di bolêlaxo tšé, ’me a di dira, ke mo swanthša ka monna yo bohlale, e a axilexo ngwakô wa xaxwe lwaleng. Xwa theoxa pula, xwa tla lefula, xwa tšutla ledimo, tša wêla ngwakô woo, ’me wa se we, ka xe o theilwe lwaleng.”—Mateo 7:24, 25.
14 Kua Palestina, dipula tše matla di be di ka edišetša meetse ao a elago ka lebelo meeding e omilego ka mafula a magolo ao a senyago. Ge e ba dintlo di be di tla ema, di be di nyaka motheo lefsikeng le le tiilego. Pego ya Luka e bontšha gore monna ‘o ile a epa moralo go iša fase, a o thea godimo ga lefsika.’ (Luka 6:48) E be e le modiro o thata, eupja e be e le o putsago ge ledimo le e-tla. Ka gona go aga dika tša Bokriste godimo ga dipolelo tša Jesu e tla ba mo go putsago ge lefula le legolo la mathata le tsoga.
15. Mafelelo e tla ba afe bakeng sa bao ba latelago meetlo ya batho go e na le go kwa dipolelo tša Jesu?
15 Ntlo e nngwe e be e agilwe godimo ga lešaba-šaba: “Xomme mang le mang e a kwaxo tše ke di bolêlaxo tšé, ’me a se di dire, ke mo swantšha ka monna wa setlaêla, e a axilexo ngwakô wa xaxwe lešabašabeng. Xwa theoxa pula, xwa tla lefula, xwa tšutla ledimo, tša wêla ngwakô woo, ’me wa wa; xo wa xa wôna ya ba mo xoxolo.” Go tla ba bjalo go bao ba rego “Morêna! Morêna!” eupja ba palelwa ke go dira tšeo Jesu a di bolelago.—Mateo 7:26, 27.
“E Sexo Byalo ka ba-Mangwalô”
16. Mafelelo e bile afe go bao ba kwelego Thuto ya Thabeng?
16 Mafelelo a Thuto ya Thabeng e bile afe? “Xomme ya re xe Jesu, a feditše dipolêlô tšé, mašaba a batho a tlabya ke thutô ya xaxwe, ka xobane à ba ruta bo-ka E a naxo le matla, e sexo byalo ka ba-mangwalô.” (Mateo 7:28, 29) Ba ile ba šišinywa e le ka kgonthe ke yoo a bego a bolela ka matla ao ba bego ba se ba ka ba ba le wona pele.
17. Ke’ng seo ba-mangwalo ba ilego ba swanelwa ke go se dira bakeng sa go kgonthišetša thuto ya bona, gomme ke’ng seo ba ilego ba se bolela mabapi le bo-radifilosofi bao ba hwilego, bao ba ilego ba tsopolwa?
17 Ga go na wa mangwalo yo a kilego a bolela ka matla a gagwe ka noši, bjalo ka ge pego ye ya histori e bontšha: “Ba-Mangwalo ba hweleditše dithuto tša bona botumo
meetlong, le go bahlami ba yona: gomme ga go thuto lege e le efe ya wa mangwalo yeo e bego e e-na le matla ka ntle le [go tsopola gore] . . . Bo-rabi ba na le moetlo wa gore, goba . . . Banna ba bohlale ba re; goba dipolelo tše dingwe tše tlwaetšwego tša mohuta woo. Hillel o Mogolo o be a ruta therešo, le gona o rutile bjalo ka ge moetlo o be o le bjalo mabapi le selo se itšego; ‘Eupja, gaešita lege a ile a bolela ka taba yeo letšatši ka moka, . . . ga se ba amogela thuto ya gagwe, go fihlela ge mafelelong a bolela gore, Se ke se kwele go Shemaia le Abtalion [methopo ya tsebišo ya pele ga Hillel].’ ” (A Commentary on the New Testament From the Talmud and Hebraica, ka John Lightfoot) Bafarisei ba ile ba ba ba bolela ka bo-radifilosofi bao e bego e le kgale ba hwile gore: “Melomo ya baloki, ge motho o mongwe a bolela thuto ya molao ka maina a bona—melomo ya bona e bobola le bona ba le lebitleng.”—Torah—From Scroll to Symbol in Formative Judaism.
18. (a) Phapano yeo e bego e le gare ga thuto ya ba-mangwalo le ya Jesu ke efe? (b) Ke ka ditsela dife tšeo ka tšona thuto ya Jesu e bego e le e kgethegilego gakaakaa?
18 Ba-mangwalo ba ile ba tsopola batho ba hwilego e le matla a bona; Jesu o ile a bolela ka matla a tšwago go Modimo yo a phelago. (Johane 12:49, 50; 14:10) Bo-rabi ba be ba e-kga meetse a tapilego ka ditankeng tšeo di tswaletšwego; Jesu o ile a tliša methopo ya meetse a bose ao a bego a timola lenyora le legolo-golo. O ile a rapela le go naganišiša bošego ka moka, gomme ge a be a bolela o be a kgoma boteng bjo batho ba ba sa kago ba bo lemoga pele. O be a bolela ka matla ao ba bego ba kgona go a kwa, e lego matla ao gaešita le ba-mangwalo, Bafarisei le Basadutsei mafelelong ba ilego ba šia go a hlohla. (Mateo 22:46; Mareka 12:34; Luka 20:40) Le ka mohla ga go motho yo a kilego a bolela ka tsela ye! Mafelelong a thuto, mašaba a ile a šala a tlabegile!
19. Mekgwa e mengwe ya go ruta ya Dihlatse tša Jehofa lehono e swana bjang le yeo e bego e dirišwa ke Jesu Thutong ya Thabeng?
19 Go thwe’ng ka lehono? Dihlatse tša Jehofa bjalo ka badiredi ba ntlo le ntlo di diriša mekgwa e swanago. Mong wa ntlo o go botša gore: “Kereke ya-ka e bolela gore lefase le tlile go fišwa.” O araba ka gore: “Beibele ya gago ka noši ya Sepedi go Mmoledi 1:4 e balega ka gore: ‘Lefase lôna le dula lè le xôna.’” Motho yoo o a makala. “Ruri ke be ke sa tsebe ge seo se le ka Beibeleng ya-ka!” Yo mongwe o re: “Ka mehla ke be ke dutše ke e-kwa gore badiradibe ba tla fsa mollong wa dihele.” “Eupja Beibele ya gago ka noši go Ba-Roma 6:23 e re: ‘Moputsô wa sebe ké lehu.’” Goba mabapi le Boraro Botee: “Moruti wa-ka o re Jesu le Tatagwe ba a lekana.” “Eupja go Johane 14:28 Beibele ya gago e tsopola Jesu a re: ‘Tate ó mpheta ka boxolo.’” Motho o mongwe o re go wena: “Ke kwele go thwe Mmušo wa Modimo o ka gare ga lena.” O araba ka gore: “Go Daniele 2:44 Beibele ya gago e re: ‘Mehleng ya dikxoši tšeo, ké mo Modimo a tl’o xo tsoša mmušô wo o ka se kexo wa šwalalanywa neng le neng, . . . O tlo phšatla mebušô e mengwê ka moka wa e fediša; xe e le wôna, o tlo êma xo ya xo ile.’ O ka ba bjang ka gare ga gago?”
20. (a) Ke phapano efe yeo e lego gona magareng ga tsela ya go ruta ya Dihlatse le ya baruti ba Bojakane? (b) Bjale ke nako ya eng?
20 Jesu o ile a bolela ka matla a tšwago go Modimo. Dihlatse tša Jehofa di bolela ka matla a Lentšu la Modimo. Baruti ba Bojakane ba bolela meetlo ya bodumedi yeo e šilafaditšwego ke dithuto tšeo di fetišeditšwego go tšwa Babele le Egipita. Ge batho ba botegago ba e-kwa ditumelo tša bona di ganwa ke Beibele, ba a tlabega le go makala: ‘Ke be ke sa tsebe gore seo se ka Beibeleng ya-ka!’ Eupja se gona. Bjale ke nako ya gore bohle bao ba lemogago seo ba se nyakago moyeng ba ele hloko dipolelo tša Jesu tša Thuto ya Thabeng gomme ka go rialo ba age motheong wa lefsika le tiilego.
Dipotšišo tša Tlhahlobo
◻ Ke’ng seo re swanetšego go se dira go e na le go ahlola, gomme ka baka la’ng?
◻ Ke ka baka la’ng ba bantši kudu ba kgetha tsela e phatlaletšego?
◻ Ke ka baka la’ng tsela ya Jesu ya go ruta e be e fapane kudu le ya ba-mangwalo?
◻ Mafelelo a Thuto ya Thabeng e bile afe go bakwi ba yona?