Go Holofela Jehofa Dilong Ka Moka Tšeo Re Di Dirago
1 Re nyaka tšhegofatšo ya Modimo dilong ka moka tšeo re di dirago. Bohlale bja go lemoga ga rena se bo hlaloswa gabotse go Psalm 127:1: “Ngwakô wà sa axwa ke Morêna, baaxi ba wôna ba itapiša ka lefêla. Motse wà sa dišwa ke Morêna, mohlapetši ó phakxama ka lefêla.” Ka go rialo, re swanetše go kgonthišetša gore re ela hloko Mmopi modirong wa rena ka moka.
2 Re Lebeletšwe ke ba Bangwe: Lehono, bao ba tlwaelanego le mekgwa ya go aga ba tlabja kudu ke seo Dihlatse tša Jehofa di se fihlelelago go agweng ka lebelo ga Diholo tša Mmušo. Ka mohlala, lefelong le lengwe kuranta ya gona e itše: “E bile tlhaselo ya sehlopha sa bašomi ba Baithapi ba Dihlatse tša Jehofa seo se ilego sa tla ‘Modirong wa Meago ya Diholo tša Mmušo’ wa matšatši a mararo, gomme ya ba moago wa matšatši a mararo. . . . Matšatšing a mararo Komiti ya tša Meago ya Diholo tša Mmušo e tlile gomme ya ba ya tloga, eupja seo e se fihleletšego se tla dula se gopolwa.”
3 Moruti o mongwe wa Roma Katholika o ile a bolela ka go agwa ka lebelo ga Holo ya Mmušo kua Soweto: “Ga se ka ka ka bona selo sa mohuta wo. Batho ba merafo ka moka ba šoma gotee. Ba bašweu ba tla go aga lefelong la ba baso le go agela ba baso, ba beile maphelo a bona kotsing ka ge ba bašweu ba hlaselwa metseng ya ba baso.”
4 Molebeledi wa tikologo o bega gore beke ka morago ga go fetšwa ga Holo yeo e agilwego ka lebelo ya Mmušo ka leboa la Transefala, mosadi o ile a kgopela dipuku go Dihlatse tšeo di bego di mo etetše legaeng la gagwe. Pele ga moo o be a ka se amogele bagoeledi goba a tšea dipuku lege e le dife. Lega go le bjalo, maiteko a bokgoni le a kopanetšwego a modiro wa Diholo tša Mmušo a mo kgodišitše gore ba ruri e be e le batho ba Modimo.
5 Go a thabiša go bona gore makgolo a baithapi bao a ithapetše go thuša medirong ya go agwa ga Diholo tša Mmušo. Moya o bjalo wa boikgafo ruri o a retwa gomme o dumelelana le polelo yeo e lego go Psalme 110:3: “Sethšaba sa xaxo se tlo ithapa.” Go bjalo ka ge sehlogo se segolo sa kuranta e nngwe se itše: “Mošomo o tšhaba diatla.”
6 Go ba le karolo modirong o bjalo ke mo go sa lebalegego gakaakang! Hlatse e nngwe e itše: “Ke nagana gore modiro wo wa go šoma gotee o re dira gore re ikwe re swana le lapa, re tseba gore o mongwe le o mongwe o kgatha tema ya gagwe. Botee bja rena le thulaganyo ruri di bontšhitše gore re thekgwa ke Jehofa.” Ka morago ga go šoma modirong wa go aga Diholo tša Mmušo motho o mongwe o itše: “Ke sa dutše ke ithuta puku ya Go ba Batee Borapeding. Modiro wo e be e le pontšho e botse ya botee bjo bo hlaloswago ka pukung ye. Ga go na dingangišano. Ga go na motho yo a ka fetago phihlelong e bjalo a tla a ikwa a lahlegile. Moya wa Jehofa o gona mo!”
7 Kuranta e nngwe e dumetše phatlalatša gore: “Katlego ya Dihlatse tša Jehofa mafelong a bona a borapedi ao a ‘agwago ka lebelo’ ga e hwetšwe tirišanong feela, eupja e hwetšwa le boineelong.”
8 Nakong ya go agwa ga Holo ya Mmušo ya mafelo a mabedi a bodulo gare ga mpa ya Johannesburg, rakgwebo o mongwe yo a bego a šoma ntlong ya moagišani o ile a etela lefelong leo la moago. O be a tloga a nyaka go tseba mabapi le modiro ka moka wo o bego o dirwa. O arabetše ka gore: “Le ikagela lefelo la lena la borapedi . . . mola batho ba kereke ya rena e bile ba sa tle. Se se kgahliša kudu. Ke na le mokgobo wa dipuku tša lena tšeo ke felago ke di reka ka ge ke bona e le mo go swanetšego, eupja le ka mohla ga se ka ka ka di bala. Bjale ke rata go di bala gomme ke nyakišiše kudu ka molaetša wa lena. Ge e le gabotse ke nyaka go tla go bona kamoo le rapelago ka gona.”
9 Go Thala Dipolane le go Hloma Diholo tša Mmušo: E le gore matlotlo ao a neetšwego a ka dirišwa ka bohlale, šedi e swanetše go lebišwa polaneng ya Holo ya Mmušo le lefelong la yona. Meago e swanetše go ba ya maemo a leka-lekanego. Go letlakala 61, puku ya Bodiredi bja Rena e gatelela gore “Holo ya Mmušo ka ge e le lefelo la borapedi, ga ya swanela go ba moago wo wo kgabišitšwego go feta tekanyo o reretšwego go kgahliša batho. . . . morero wa yona ke wa tirelo. (Bapiša le Ditiro 17:24.) E swanetše go ba lefelo la go phuthuloga le la boiketlo la go swarela diboka tša Bokriste tšeo di re thušago go gola moyeng le go ithuta ka Jehofa, gomme e le tšeo di re kgothaletšago go ba le karolo tirelong ya Mmušo wa gagwe.” Phihlelo e bontšhitše gore ka kakaretšo bagoeledi ba holwa kudu-kudu ke ge Holo ya Mmušo e le lefelong le le lego kgaufsi ka mo go kgonegago le moo ba dulago gona.
10 Gantši go kgothaletšwa gore go be le Diholo tše pedi tša Mmušo tšeo di aroganego mafelong ao a fapanego go e na le go ba le Holo ya Mmušo e nago le dikarolo tše pedi. E nngwe le e nngwe ya tše e ka phuthegela diphuthego tše pedi goba go feta moo ge e ba lefelo le kgethwa ka bohlale. Lega go le bjalo, maemong a mangwe Diholo tše pedi tša Mmušo di agilwe lefelong le tee. Ditshenyagalelo tše dintši goba go se hwetšagale ga mafelo go dirile gore se se nyakege.
11 Mabaka a mantšinyana a swanetše go elwa hloko ka thušo ya Komiti ya Meago ya Tikologo pele go dirwa phetho mabapi le lefelo la moago: Na lefelo le gare ga tšhemo ya phuthego? Na bogolo bja lefelo bo etšwe hloko ka tshwanelo? Ge e ba e le le legolo kudu, phuthego e nyenyane e tla hwetša gore go le hlokomela go thata. Ge e ba lefelo la moago e le le lenyenyane le ba le mathata a lona. Na go ka ba le sekgoba sa go katološa ge e ba holo e e-ba e nyenyane? Na go tla ba le sekgoba se se lekanego sa go emiša dikoloi, gaešita lege go se na ba bantši bao ba nago le dikoloi ka phuthegong mo nakong ye? Na lefelo le nyaka go lokišwa mo go nyakago tšhelete e ntši di tloga fase ka baka la mmoto o mogolo, letsopa goba matlapa ao a lego fao? Mabaka a le a mangwe a nyaka go hlahlobja di sa tloga fase.
12 Seo se Fihleletšwego: Ga e sa le Sekhwama sa Mokgatlo sa Diholo tša Mmušo se hlongwa nywageng e meraro e fetilego, ditšhelete di ile tša newa go thuša go aga Diholo tše 16 tša Mmušo dinageng tšeo di lego ka tlase ga tlhokomelo ya lekala le. Diholo tše tša Mmušo di thuša diphuthego tše 18. A pontšho e botse gakaakang ya lerato la Bokriste! Ngwaga o mongwe le o mongwe go agwa Diholo tše 20 tša Mmušo, gomme Diholo tše dingwe tša Mmušo tše di lego gona di fetolwa sebopego. Banababo rena ba dikete le dikgaetšedi ka lerato ba ikgafela go thuša diphuthego medirong ya tšona ya go aga Diholo tša Mmušo. (Ba-Fil. 2:4) Ba bantši ba baithapi ba ba ikgafela go thuša gape le modirong wa dikopano tša selete le tša tikologo gomme ba bangwe ba hlankela Dikomiting tša Holo ya Kopano.
13 Bao ba hlankelago Dikomiting tša Meago tša Tikologo ruri ba retelwa go fa kudu ga bona le moya wa bona wa boikgafo go thušeng go phetha dinyakwa tše dikgolo mokgatlong wa Jehofa o golago. Komiti e nngwe ya meago ya lefelong le itšego e begile gore, “Moya wa bona wa boikgafo o re kgoma ka moka, eupja tokišetšo e lerato ya Jehofa, tlhahlo e bohlale le boetapele bjo bo tiilego bja Dikomiti tša Meago tša Tikologo e ipontšhitše e le ya bohlokwa. Bjalo ka komiti ya lefelo la gabo rena, re rata go bolela ditebogo tša rena tše di tšwago pelong tša go leboga Mokgatlo ka baka la go dira tokišetšo e bjalo. Ka ntle le tokišetšo ye le thušo ya moya wa Jehofa, modiro wo le ka mohla o ka be o se wa atlega.” Phuthego ya Inanda South kgaufsi le Durban e boletše se se latelago ka lengwalong la ditebogo: “Komiti ya tša Meago ya Tikologo e dirile modiro o mogolo kudu wo re ikgantšhago ka wona.” Ba bangwe ba bantši ba ikwa ka tsela yeo.
14 Go Nyakega Baithapi ba Oketšegilego: Ka baka la koketšego e tšwelago pele ya diphuthego, go nyakega Diholo tše oketšegilego tša Mmušo. Ditšhelete tše dingwe le badiri di a nyakega gore go fihlelelwe senyakwa se. Go sa dutše go nyakega kudu bonyenyane Diholo tše 170 Mmušo Afrika Borwa, tše 14 Lesotho, tše 13 Swaziland, tše 2 Namibia le tše 7 Botswana. Go nyakega mo go okeditšwe ke go hlongwa ga diphuthego tše 32 tše difsa ngwagola. Lesotho, ka mo go kgethegilego, go nyakega bolebeledi bjo bo dirwago ka bokgoni bakeng sa go feleletša mediro e mmalwa yeo e sa dutšego e dirwa. Bana ba babo rena ga ba na Komiti ya Meago ya Tikologo gomme ditlabelo di tloga di se nene. Swaziland le Botswana le tšona di ka dira bjalo ge di ka thušwa. Mo gongwe banababo rena bao ba nago le bokgoni bja go aga goba phihlehlo ya go rulaganya ba ka kgona go arabela kgoeletšong ye ya thušo. Hle ikopanye le Mokgatlo ge e ba o ka kgona go thuša.
15 Gaešita lege banababo rena ba bantši le dikgaetšedi ba tšwela pele go thuša go aga Diholo tša Mmušo, ba ikgafela go diriša nako ya bona le boiteko, go nyakega thušo e oketšegilego go fo etša ge go nyakega badiri ba oketšegilego tšhemong ya puno. (Mat. 9:37, 38) Dikomiti tše dintši tša tikologo di bega gore go ba le badiri ba ba oketšegilego ba hwetšagalago bakeng sa mediro ya Diholo tša Mmušo go tla hwefola morwalo wo o imelago bao ba rwelego boikarabelo bjo ka nywaga e mentši.—Jes. 6:8; Ba-Gal. 6:2.
16 Banababo rena bao ba ngwadišetšago karolo ye ya tirelo ya pušo ya legodimo ba swanetše go bona gore ba phetha tlemo ya bona. (Mat. 5:37; Ba-Kol. 3:23, 24) Balebeledi ba mahlakore ba ikopanya ka go lebanya le baithapi gore ba ba tsebiše nako yeo ba rulaganyeditšwego go ba lefelong la moago ka yona. Dithulaganyo di dirwa go ithekgilwe ka go ba gona mo go boletšwego ga baithapi. Ka baka leo, go bohlokwa gore ka moka ba tle go ya ka mo go dumelelanwego ka gona, ka ge lehlakore le lengwe le le lengwe le swanetše go hlokomela modiro wa lona ka nako e beilwego e le gore mahlakore a mangwe a tle a kgone go sepedišana le dithulaganyo tša wona. Go rulaganya modiro ka tsela ye go dira gore go be bonolo go bašomi go boela malapeng a bona le magaeng ka pela ge karolo ya bona ya modiro e phethilwe.
17 Komiti e nngwe le e nngwe ya Meago ya Tikologo e rulaganya bašomi bao ba lego lefelong leo e abetšwego go lona. Se se a hola, ka ge banababo rena ba nago le boikarabelo ba ela hloko gore ba abela bašomi ka tsela yeo ba ka se kego ba imetšwa goba go gateletšwa. Ka baka lona leo komiti ya tikologo e tla hlokomela pele mediro ya go aga ka lebelo. Dikomiti tša Meago tša diphuthego di swanetše go dumelelwa ke komiti ya tikologo pele di ka kgopela thušo ya Bašomi ba Meago ya Diholo tša Mmušo bao ba lego lelokelelong. Badiri ga ba kgopelwe gore ba thuše lefelong la komiti e nngwe ge e se feela ka thulaganyo ya Mokgatlo le ka kgopelo e tšwago komiting ya tikologo yeo e imelwago ka nakwana. Ge e ba komiti e nngwe ya kgaufsi e e-na le morwalo o bohwefo nakong e itšego, gona Mokgatlo mo gongwe o ka e kgopela gore e thuše.
18 Bao ba Swanelegago: Nako le nako ge modiro wa go aga Holo ya Mmušo o thoma go dirwa, baithapi ba (di)phuthego e tlago go diriša moago o mofsa goba o tsošološitšwego goba ba diphuthego tša kgaufsi ke bona ka kakaretšo ba šomago. Ba bangwe ba bona ba a tlwaetšwa gomme ka morago ga moo ba swanelegela go ba badiri ba nago le phihlelo goba gaešita le bao ba nago le bokgoni mo e lego gore ba ka tlatša Kingdom Hall Construction Worker Questionnaires le go e romela.
19 Bao ba nyakwago ka mo go kgethegilego ke Dikomiti tša Meago tša Tikologo kgwedi le kgwedi ke bao ba nago le phihlelo ka mediro ya go aga le bao ba ithapelago go thuša moo go agwa ga Holo ya Mmušo go nyakegago gona. Ba ba swanetše go ba le boemo bjo bobotse le phuthego le go amogelwa ke sehlopha sa bagolo sa phuthego ya gabo bona. Ge e ba o wela legorong le, na o ka lokiša ditaba tša gago gore o tle o thuše sebopegong se sa tirelo ya Jehofa? (Neh. 4:6) Ge e ba go le bjalo, hwetšang Kingdom Hall Construction Worker Questionnaire go molebeledi yo a okamelago goba mongwaledi ka phuthegong ya gabo lena, le e tlatše gomme le e romele gatee-tee.
20 Se sengwe gape ke gore go na le banababo rena ba godilego moyeng bao ba hlankelago bjalo ka bagolo le bahlanka ba bodiredi gomme e le bao ba nago le bokgoni bja bolebeledi. Gaešita lege phihlelo ya bona ya go aga e le e nyenyane, ba le bona ba ka romela fomo ya lelokelelo la dipotšišo. Ba bantši legorong le ba thuša mahlakoreng ao e sego a go aga, a bjalo ka go laola dikoloi, tirelo ya dijo, polokego, go hlokomela ditlabelo, boiphemelo, thulaganyo, go reka, go bala matlotlo le thušo ya pele. Ba bangwe ba bile ba tlwaetšwa gore ba kgone go šomišwa kudu nakong e tlago. Bagolo le bahlanka ba bodiredi ba kgothaletšwa go naganišiša ka ge e ba ba ka itira gore ba hwetšagale bakeng sa modiro wo wo o tlišago tumišo go Tatago rena, Jehofa.—Bapiša le 1 Samuele 3:8; Mateo 4:20.
21 Ka Moka ba ka ba le Karolo: Ka moka ba ka bontšha moya o mobotse modirong wo wa bohlokwa ka go thuša mo go šalelago ka phuthegong ge ba bangwe ba šoma modirong wa go aga Holo ya Mmušo mafelo-bekeng ao ba a abetšwego. Ruri ga go na le o tee wa rena yo a tla ratago go nola badiri ba ba baithapi moko ka tsela lege e le efe ka go bolela gore go katana ga bona meagong ya Diholo tša Mmušo ga se tirelo e kgethwa. (Die. 24:10; Ba-Heb. 6:10) Ge e le gabotse go nyakega teka-tekano, ka gona ke ka baka leo Dikomiti tša Meago tša Tikologo di dirago dithulaganyo tše gabotse gore bagoeledi ba se ke ba tloga diphuthegong tša bona ka mo go sa swanelago.
22 Gaešita lege maemo mo gongwe a sa re dumelele gore re ithapele go dira modiro wa go aga, go na le sebopego sa bohlokwa sa taba seo ka moka ga rena re ka bago le karolo go sona. Ke sefe? Go godiša Jehofa ka “khumô.” (Die. 3:9) Re ka kgonthišega gore Jehofa o tla kgahlwa kudu ke ge re nea thekgo e lerato ya tša ditšhelete go agweng ga Diholo tše di oketšegilego tša Mmušo. Meneelo ya kgwedi le kgwedi go Sekhwama sa Mokgatlo sa Diholo tša Mmušo e tšwago go diphuthego tše di fetago 500 gotee le ditikologo le ya batho, e lebogwa kudu. Eka re ka kgothatša bohle gore ba tšwetše se pele ka ge diphuthego tše dintši kudu di dira dikgopelo tša ditšhelete tša kadimo bakeng sa Diholo tša Mmušo. (Dit. 20:35; 2 Ba-Kor. 9:6, 7; 2 Ba-Kor. 8:7) Tsela e nngwe yeo ka yona mo gongwe re ka kgonago go thuša diphuthego tšeo di diilago ke ka ditlabelo tša go aga. Mo gongwe le ka ba le e-na le ditlabelo tše difsa, tšeo di sa dirišwago. Go thwe’ng ka ditlabelo tšeo di kilego tša dirišwa tše di lego boemong bjo bobotse? Dikgweding tša moragonyana bjale mafelo a diboka a ile a lokišetšwa ka lerato bakeng sa dihlopha tše difsa mafelong a mekutwana kgaufsi le Johannesburg le Cape Town ka ditlabelo le didirišwa tše di neetšwego. Komiti ya Meago ya Tikologo lefelong la geno e tla thabela go iša dilo tše bjalo. Ikwe o lokologile go ka ikopanya le molebeledi wa tikologo ya geno goba Mokgatlo ge e ba o sa tsebe kamoo o ka ikopanyago ka gona le komiti ya tikologo ya gabo lena.
23 Mehola ya Nako e Telele: Ka ge Dikomiti tša Meago tša Tikologo di neilwe tlhahlo le tlwaetšo e oketšegilego ke Mokgatlo, diphuthego tšeo di agago goba tšeo di mpshafatšago Diholo tša Mmušo di ka holega ka go tsoma keletšo go dikomiti tše. Bagolo ba dira ka bohlale ge ba ikopanya le Komiti ya Meago ya Tikologo pele ba reka lefelo gomme ka morago ba dirišana kgaufsi le banababo rena bao ba nago le phihlelo modirong ka moka.—Die. 15:22.
24 Ruri Jehofa o tloga a re thuša go aga nywako e mentši ya borapedi e le gore a tle a tumišwe. Banababo rena le dikgaetšedi ba hlohleletšwa ke lerato la boikgafo. Wo ke wona mohuta wa lerato leo Jesu a boletšego gore le tla hlaola balatedi ba gagwe gabotse. (Joh. 13:34, 35) Go etša ge Jesu a etišitše dikgahlego tša ba bangwe pele ga tša gagwe, le bona ba dira bjalo.
25 Ee, bao ba bago le karolo go ageng meago ya borapedi bja Jehofa ba hwetša Psalme 127:1 e rereša. Gaešita lege badiri bao ba nago le bokgoni ba ithapela go diriša nako le matla bakeng sa go agwa ka lebelo ga Diholo tše dibotse tša Mmušo, ke tšhegofatšo ya Jehofa yeo e kgonthišetšago katlego. Eka ka moka ga rena re ka tšwela pele re nea nako ya rena le “khumô” ka go rata ge re dutše re holofetše gore Jehofa a šegofatše maiteko a rena.—Die. 3:9.
Diepkloof, Soweto —E agilwe ka matšatši a mane
Letšatši la Kgakolo —Moago wa mabato a mabedi wa foreimi ya kota, Hillbrow, Johannesburg
Inanda South, Durban
Lindizwe, Nongoma, KwaZulu