Kamoo mo Gongwe o ka Arabago ka Gona Bao e ka Bago Bašitiši ba Poledišano
Ditlhaloso: Dikholofelo tša bophelo tša batho di ithekgile ka kgopolo ya bona malebana le Jehofa Modimo le Mmušo wa gagwe ka Kriste Jesu. Molaetša wa Mmušo wa Modimo ke o kgahlišago, gomme o šupa kholofetšong e nnoši yeo e ka botwago ya batho. Ke molaetša wo o fetolago maphelo. Re rata gore motho o mongwe le o mongwe a o kwe. Re lemoga gore ke batho ba sego nene feela bao ba tlago go o amogela ka go o leboga, eupja re tseba gore batho ge e le gabotse ba swanetše go o kwa ge e ba ba tla dira kgetho e hlalefilego. Fela, ga se batho bohle bao ba ratago go theetša, gomme ga re leke go ba gapeletša. Eupja ka bohlale ruri ke gantši go kgonegago go dira gore bao e ka bago bašitiši ba poledišano ba re bulele dibaka tša go boledišana gape. Mo ke mehlala ya seo Dihlatse tše dingwe tšeo di nago le tsebo ba se dirišitšego maitekong a bona a go tsoma batho ba swanelegago. (Mat. 10:11) Ga re eletše gore o sware ka hlogo karabo lege e le efe ya dikarabo tše, eupja gore o gopole dintlha tše, o di bolele ka mantšu a gago gomme o di bolele ka mokgwa wo o tlago go bontšha go kgahlišwa ga gago e le ka kgonthe ke motho yo o bolelago le yena. Ge o dutše o dira se, ruri o ka holofela gore batho bao dipelo tša bona di lego boleta ba tla theetša gomme ba amogele ka tebogo seo Jehofa a se dirago gore a ba tliše ditokišetšong tša gagwe tša lerato tša bophelo.—Joh. 6:44; Dit. 16:14.
‘GA KE THABELE’
● ‘Anke ke go botšiše, Na o bolela gore ga o thabišwe ke Beibele goba na ke bodumedi ka kakaretšo bjo bo sa go thabišego? Ke botšiša se ka gobane re kopane le batho ba bantši bao ka nako e nngwe e bego e le ba bodumedi, eupja ga ba sa hlwa ba e-ya kerekeng ka baka la go bona boikaketši bjo bontši ka dikerekeng (goba ba bona gore bodumedi ke kgwebo e nngwe ya go dira tšhelete; goba ga ba amogele go itahlela ga bodumedi dipolitiking; le tše dingwe). Beibele le yona ga e dumele mekgwa e bjalo gomme e nea motheo o nnoši woo godimo ga wona re ka lebelelago bokamoso ka kholofelo.’
● ‘Ge e ba o bolela gore ga o thabišwe ke bodumedi bjo bongwe, gona ke kwešiša seo. Eupja ge e le gabotse o thabišwa ke mohuta wa bokamoso bjo re ka bo lebelelago ka baka la go boifa ntwa ya nuclear (goba kamoo re ka šireletšago ka gona bana ba rena malebana le go itshenya ka dihlare-tagi; goba seo se ka dirwago ka bokebekwa, e le gore re se ke ra boifa go sepela mekgotheng; le tše dingwe). Na o bona kholofelo lege e le efe ya tharollo ya kgonthe?’
● ‘Na ke ka gobane o šetše o e-na le bodumedi? . . . Anke o mpotše, Na o gopola gore re tla ba ra bona nako yeo ka yona batho bohle ba tlago go ba bodumeding bjo bo swanago? . . . Ke’ng yeo e bonagalago e thibile tsela? . . . Go tla nyakega motheo wa mohuta ofe, e le gore bo tle bo be le seo bo se bolelago?’
● ‘Ke lemoga seo. Nywaga e sego mekae e fetilego ke be ke le ka yona tsela ye. Eupja ke ile ka bala se sengwe ka Beibeleng seo se nthušitšego go hlahloba ditaba seetšeng se se arogilego. (Bontšha motho yo seo se go thušitšego.)’
● ‘Na o be o tla thabela ge e ba nka go bontšha ka Beibeleng kamoo o ka kgonago go bona gape baratiwa ba gago ba ba hwilego (goba seo morero wa kgonthe wa bophelo o lego sona; goba kamoo e ka re thušago ka gona go dira gore malapa a rena e be a kopanego; le tše dingwe)?’
● ‘Ge e ba o bolela gore ga o thabišwe ke go reka selo se sengwe, anke ke go dire gore o hunologe. Ga ke modirong wa papatšo. Eupja na o be o tla thabela sebaka sa go phela lefaseng la paradeise leo le hunologilego bolwetšing le bokebekweng, go e-na le baagišane bao ba go ratago e le ka kgonthe?’
● ‘Na ye ke karabo ya gago ya ka mehla ge Dihlatse tša Jehofa ba go etela? . . . Na o šetše o kile wa rata go tseba e le ka kgonthe lebaka leo re etelago ka lona, goba seo re swanetšego go se bolela? . . . Ka bokopana, lebaka leo ke tlilego go go bona ka lona ke ka gobane ke tseba selo se sengwe seo o swanetšego go se tseba le wena. Ke ka baka la’ng o sa theetše se gatee feela?’
‘GA KE KGAHLIŠWE KE BODUMEDI’
● ‘Ke kwešiša kamoo o ikwago ka gona. Ee, dikereke ge e le gabotse ga di dire lefase le lefelo le le lotagetšego gore go phelwe go lona, na di dira bjalo? . . . Anke ke go botšiše, Na ka mehla o be o dutše o ikwa ka tsela yeo o ikwago ka yona mo nakong ye? . . . Eupja na o dumela Modimo?’
● ‘Go na le batho ba bantši bao ba nago le kgopolo e swanago le ya gago. Bodumedi ruri ga se bja ka bja ba thuša. Le ke le lengwe la mabaka ao re etelago ka ona, ka gobane dikereke ga se tša ba tša botša batho therešo mabapi le Modimo le morero wa gagwe o kgahlišago bakeng sa batho.’
● ‘Eupja ke kgonthišega gore o kgahlišwa ke bokamoso bja gago. Na o be o tseba gore Beibele e boletše e sa le pele maemo ona a ao a lego gona lefaseng lehono? . . . E bontšha seo mafelelo e tlago go ba ona.’
● ‘Na ka mehla o be o dutše o ikwa ka tsela ye? . . . O ikwa bjang ka bokamoso?’
‘GA KE KGAHLIŠWE KE DIHLATSE TŠA JEHOFA’
● ‘Batho ba bantši ba re botša se. Na o šetše o kile wa ipotšiša lebaka leo batho ba swanago le nna ba ithapelago go dira maeto a gaešita lege re tseba gore beng ba dintlo ba bantši mo gongwe ba ka se ke ba re amogela? (Nea ditaba tšeo di bolelwago ke Mateo 25:31-33 gomme o bolele gore go kgethollwa ga batho ba ditšhaba tšohle go a dirwa, le gore go amogela ga bona molaetša wa Mmušo ke lona lebaka le bohlokwa la se. Goba bolela seo se bolelwago go Hesekiele 9:1-11 gomme o hlalose gore go ya kamoo batho ba itshwarago ka gona ka molaetša wa Mmušo, ruri ke gona moo motho o mongwe le o mongwe a ‘swaelwago’ go phološwa masetla-pelong a magolo goba go senywa ke Modimo.)’
● ‘Ke lemoga seo, ka gobane le nna nkile ka ba ka yona tsela yeo. Eupja ka go nyaka go ba le kgonthe, ruri ke ile ka ikemišetša go theetša o mongwe wa bona. Ke ile ka hwetša gore ke be ke se ka botšwa therešo ka bona. (Bolela go bewa molato ga maaka mo go tlwaetšwego gomme o hlalose seo re se dumelago.)’
● ‘E sego kgale kudu ke ile ka bolela selo se se swanago go Hlatse yeo e bego e etetše legaeng la-ka. Eupja pele ga ge a ka tloga, ke ile ka mmotšiša potšišo yeo ke bego ke holofetše gore a ka se ke a e araba. Na o ka rata go tseba gore e be e le efe? . . . (Ka mohlala: Kaine o tšere mosadi wa gagwe kae?)’ (E ka dirišwa ke bao ba bilego le phihlelo e bjalo e le ka kgonthe.)
● ‘Ge e ba o le motho wa bodumedi, gona ke lemoga seo. Bodumedi bja gago ka ntle le pelaelo bo bolela se segolo go wena. Eupja ke gopola gore o tla dumela gore bobedi bja rena re kgahlišwa ke (bolela taba e swanetšego).’
● ‘Ka ntle le pelaelo o na le bodumedi bja gago. Na o ka belaela ge ke go botšiša gore bodumedi bja gago ke bofe? . . . Re thabišwa ke go bolela le batho ba bodumedi bja gago. O ikwa bjang ka (bolela sehlogo sa poledišano)?’
● ‘Ee, Ke a kwešiša. Eupja lebaka leo re etelago ka lona ke ka gobane re lapa leo le tlago go rata go bona batho ba phela gotee ka khutšo. Re tennwe ke ditaba tša bošego bjo bongwe le bjo bongwe ka dipego tša dintwa le mahloko. Ke dumela gore le wena di go tenne. . . . Eupja ke’ng seo se ka tlišago phetogo e nyakegago? . . . Re hweditše kgothatšo dikholofetšong tša Beibele.’
● ‘Ke leboga go ntsebiša ga gago kamoo o ikwago ka gona. Na o ka belaela go mpotša seo o sa se ratego ka rena? Na ke seo re go bontšhago sona ka Beibeleng, goba ke go go etela ga rena?’
‘KE NA LE BODUMEDI BJA-KA’
● ‘Na o ka rata go mpotša, Na bodumedi bja gago bo ruta gore nako e tla tla yeo ka yona batho bao ba ratago seo se lokilego ba tlago go phela lefaseng ka mo go sa felego? . . . Yeo ke taba e kgahlišago, na ga se yona? . . . E gona ka mo Beibeleng. (Ps. 37:29; Mat. 5:5; Kut. 21:4)’
● ‘Ke dumela gore tabeng ye, motho o mongwe le o mongwe o swanetše go itirela phetho. Eupja na o be o tseba gore Modimo ka noši o lebeletše batho ba mohuta o itšego bao e swanetšego go ba barapedi ba gagwe ba therešo? Hlokomela mo go Johane 4:23, 24. Go be go tla bolela’ng go rapela Modimo “ka therešô”? . . . Ke’ng seo Modimo a re neilego sona go re thuša go tseba seo e lego therešo le seo e sego yona? . . . (Joh. 17:17) Hlokomela kamoo e lego gabohlokwa ka gona go rena. (Joh. 17:3)’
● ‘Na o be o dutše o le motho wa bodumedi bophelong bja gago ka moka? . . . Na o gopola gore batho ba tla ba ba kopana bodumeding botee? . . . Ke gopotše kudu ka seo ka baka la seo se ngwadilwego mo go Kutollo 5:13. . . . Go nyakega’ng go rena e le gore re tle re swanele tabeng ye?’
● ‘Ke be ke dutše ke holofela go hwetša motho yo a swanago le wena yo a kgahlišwago ke dilo tša moya. Batho ba bantši lehono ga di ba kgahliše. Na nka go botšiša kamoo o ikwago ka gona ka kholofetšo ya Beibele ya gore Modimo o tla fediša bokgopo ka moka, gomme a dire lefase le lefelo leo go lona go tlago go phela feela batho bao ba ratago go loka? Na se se a go kgahliša?’
● ‘Na o mafolofolo e le ka kgonthe ditabeng tša kereke? . . . Na kereke ke yeo gantši e tlalago ka batho ba tlilego go yona matšatšing a? . . . Na o bona gore ditho tše dintši di bontšha e le ka kgonthe kganyogo ya kgonthe ya go diriša Lentšu la Modimo bophelong bja letšatši le lengwe le le lengwe? (Goba, Na o bona gore go na le botee bja kgopolo gare ga ditho ge e le ka tharollo mathateng ao lefase le lebanego le wona?) Re hwetša gore go ithuta ga rena Beibele ka gae go a re thuša.’
● ‘Ruri, o kgotsofatšwa ke bodumedi bja gago. Eupja batho ba bantši ga ba kgotsofatšwe ke maemo a lefase. Mo gongwe seo ke sa therešo le ka wena; na ga go bjalo? . . . Tše ka moka di iša kae?’
● ‘Na o motho yo a thabelago go bala Beibele? . . . Na o hwetša nako ya go e bala ka mehla?’
● ‘Ke leboga go mpotša ga gago seo. Ke holofela gore o tla dumela gore go sa šetšwe seo setlogo sa rena sa bodumedi e lego sona, ruri ka moka ga rena re kgahlišwa kudu ke khutšo ya lefase (goba ditsela tšeo re ka šireletšago bana ba rena ka tšona malebana le ditutuetšo tše mpe; goba go ba motseng woo go wona batho ba ratanago e le ka kgonthe; goba go thabela ditswalano tše di botse le batho ba bangwe, gomme seo se ka baka bothata moo batho bohle ba kwago ba gateletšwe).’
● ‘Ke thabela go tseba gore o motho yo a ratago bodumedi. Batho ba bantši lehono ga ba na taba le bodumedi. Ba bangwe ba bile ba gopola gore ga go na Modimo. Eupja ka go ya ka seo o šetšego o se rutilwe, ruri o gopola gore Modimo ke motho wa mohuta ofe? . . . Hlokomela gore Beibele e re nea leina la gagwe. (Ek. 6:3; Ps. 83:19, PK Ps 83:18, NW)’
● ‘Ge Jesu a be a roma barutiwa ba gagwe go ya go bolela o ba boditše gore ba ye dikarolong tšohle tša lefase, gomme ba be ba tla kopana le batho ba bantši bao bodumedi bja bona bo bego bo sa swane le bja bona. (Dit. 1:8) Eupja o tsebile gore bao ba bego ba swerwe ke tlala ya go loka le go nyorelwa go loka ba be ba tla theetša. Ke molaetša ofe o itšego wo a boletšego gore o tla newa mehleng ya rena? (Mat. 24:14) Mmušo woo o bolela’ng go rena?’
‘RE ŠETŠE RE LE BAKRISTE MO’
● ‘Ke thabišwa ke go tseba seo. Ka ntle le pelaelo o tseba gore Jesu ka noši o dirile modiro o swanago le wo ka go etela batho magaeng a bona, gomme o ile a laela barutiwa ba gagwe gore le bona ba o dire. Na o tlwaetše sehlogo sa boboledi bjoo ba bego ba bo dira? . . . Se ke seo re tlilego go bolela ka sona lehono. (Luka 8:1; Dan. 2:44)’
● ‘Ke holofela gore o tla lemoga bohlokwa bja seo Jesu a se boletšego mo Therong ya Thabeng. O be a bolela ka go se dika-dike eupja e bile e le ka lerato ge a be a re . . . (Mat. 7:21-23) Potšišo yeo re swanetšego go ipotšiša yona ke ya gore, Ke tseba gakaakang thato ya Tate wa legodimo? (Joh. 17:3)’
‘KE SWAREGILE’
● ‘Ke tla bolela ka bokopana kudu. Ke tletše feela go arolelana le wena ntlha e tee e bohlokwa. (Bolela ditaba tšeo di huperwego ke sehlogo sa gago sa poledišano ka mafoko ao e ka bago a mabedi.)’
● ‘Go lokile. Ke tla thabišwa ke go tla ka nako e nngwe, e le nako yeo e tlago go ba e go loketše. Eupja pele ga ge nka tloga ke tla rata go go balela lengwalo le tee feela leo le re neago e le ka kgonthe selo se sengwe sa bohlokwa go gopola ka sona.’
● ‘Ke a kwešiša. Ka ge ke le mma (goba monna yo a dirago; goba morutwana) le nna ke na le thulaganyo yeo e sa nneego nako. Ka gona ke tla bolela ka bokopana. Ka moka ga rena re lebane le boemo bjo bo šoro. Beibele e bontšha gore re batametše kudu nako yeo ka yona Modimo a tlago go senya tshepedišo ya mehleng yeno e mpe ya dilo. Eupja go tla ba le baphologi. Potšišo ke ya gore, Ke’ng seo nna le wena re swanetšego go se dira gore re tle re be gare ga bona? Beibele e araba potšišo yeo. (Tsef. 2:2, 3)’
● ‘Ee, le ke lona lebaka leo ke etetšego ka lona. Ka moka ga rena re swaregile gomme re swaregile kudu moo le dilo tša bohlokwa e le ka kgonthe bophelong di hlokomologwago, na ga go bjalo? . . . Ke tla bolela ka bokopana kudu, eupja ke holofela gore o tla thabišwa ke temana ye ka e tee. (Luka 17:26, 27) Ga go le o tee wa rena yo a ratago go ikhwetša a le boemong bjoo, ka gona re swanetše go bula nako maphelong a rena a swaregilego e le gore re tle re ele hloko seo Beibele e se bolelago. (Sepediša mpho ya puku.)’
● ‘Na go ka loka ge e ba re ka boa ka morago ga seripa sa iri, ge re šetše re etetše ba bangwe ba baagišane ba gago?’
● ‘Nka se ke ka go swarelela. Mo gongwe nka boa letšatšing le lengwe. Eupja pele ga ge ke tloga, ke tla rata go go nea sebaka sa go amogela mpho ye e kgethegilego. (Bontšha mpho ya kgwedi.) Puku ye e rwele thuto yeo e tlago go go tlwaelanya le dikarabo tša Beibele ya gago tšeo di arabago dipotšišo tše bjalo ka (bolela e tee goba tše pedi).’
● ‘Ke swaba ge e le mo ke go tletše ka nako yeo e se ya go swanelago. Ka ge mo gongwe o tseba, ke o mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Ke rata go abelana le wena ntlha e bohlokwa e tšwago Beibeleng. Eupja ka ge o se na nako ya go theetša mo nakong ye, ke tla rata go go nea pampišana ye, yeo e bolelago ka (bolela sehlogo). Go ka se go tšee nako e telele go e bala, eupja o tla e hwetša e le e kgahlišago kudu.’
● ‘Seo ga se nthatafalele go se kwešiša. Ga go bonagale go e-na le nako e lekanego ya go dira dilo tšohle. Eupja na o šetše o kile wa gopola kamoo bophelo bo bego bo ka fapana ka gona, ge e ba o be o ka phela ka mo go sa felego? Ke tseba gore seo mo gongwe se ka kwala se makatša. Eupja anke ke go bontšhe temana ka e tee feela ya Beibele yeo e hlalosago kamoo selo se se bjalo se kgonegago ka gona. (Joh. 17:3) Ka gona, seo re swanetšego go se dira mo nakong ye ke go hwetša tsebo ye ya Modimo le Morwa wa gagwe. Ke lona lebaka leo re tlogelago puku ye.’
‘KE KA BAKA LA’NG BATHO TENANG LE ETELA GANTŠI?’
● ‘Ke ka gobane re dumela gore re phela mehleng ya bofelo yeo e boletšwego ka Beibeleng. Re bona gore ke gabohlokwa gore ka moka ga rena re gopole ka seo mafelelo a maemo a mehleng yeno a tlago go ba sona. (Bolela tiragalo e tee goba tše pedi tša mehleng yeno goba maemo a mehleng yeno.) Potšišo ke ya gore, Ke’ng seo re swanetšego go se dira ge e ba re tla phologa bofelo bja tshepedišo ye ya dilo?’
● ‘Ke ka gobane re rata Modimo le baagišane ba rena. Se ke seo ka moka ga rena re swanetšego go se dira, na ga go bjalo?’
‘KE ŠETŠE KE TLWAELANE GABOTSE LE MODIRO WA LENA’
● ‘Ke thabišwa kudu ke go kwa seo. Na o na le motswalo wa kgonthe goba mogwera wa kgonthe yo e lego Hlatse? . . . Anke ke go botšiše: Na o dumela seo re se rutago se e-tšwa Beibeleng, e lego gore re phela “mehleng ya bofêlô,” le gore Modimo kapejana o tla senya ba babe le gore lefase le e tla ba paradeise yeo batho ba tlago go phela go yona ka mo go sa felego ba phethagetše gare ga baagišane bao ba tlago go ba ba ratana e le ka kgonthe?’
‘GA RE NA TŠHELETE’
● ‘Ga re kgopele tšhelete. Eupja re nea thuto e sa lefelelwego ya legae ya Beibele. E nngwe ya ditaba tšeo e di akaretšago ke (diriša sehlogo sa kgaolo se se tšwago pukung ya gona bjale). Na nka diriša metsotso e se mekae go go bontšha kamoo e dirišwago ka gona? Go ka se ke gwa go nyaka le ka sente.’
● ‘Re na le kgahlego ka batho e sego tšhelete ya bona. (Tšwela pele ka poledišano. Ba bontšhe e nngwe ya dikgatišo gomme o hlalose kamoo e ka ba holago ka gona. Ge e ba ba bontšha kgahlego ya kgonthe gomme ba holofetša go e bala, ba tlogelele yona. Ge e ba e le mo go swanetšego, hlalosa kamoo modiro wa rena wa boboledi wa lefase ka bophara o thekgwago ka gona ka tša ditšhelete.)’
GE O MONGWE A BOLELA GORE, ‘KE MO-BUDDHA’
● O se ke wa fetša ka go bolela gore tumelo ya motho ke yeo e swanago le yeo ya ba-Buddha ba bangwe ka moka. Dithuto tša Buddha ke tšeo di se nago matla gomme tlhathollo ke yeo e sa swanego go tloga mothong o mongwe go ya go o mongwe. Bo-Buddha bja Japane ke bjo bo fapanego kudu le bo-Buddha bja Borwa-bohlabela bja Asia. Batho le bona ga ba swane ge e le ka dikgopolo tša bona. Lega go le bjalo, dintlha tše di latelago ka kakaretšo mo gongwe di ka thuša: (1) Bo-Buddha ga bo amogele Modimo yo a ikemetšego, e lego Mmopi. Eupja ma-Buddha a mantši a rapela diswantšho le dilo tša kgale tša Buddha. (2) Siddhartha Gautama yo a ilego a newa leina la Buddha o ile a tla a lebelelwa e le mothekgo wa bodumedi bja balatedi ba gagwe, yo a bego a swanetšwe go ekišwa ke bona. O ile a kgothaletša go hwetša seetša ka go ithuta batho go tšwa kgopolong yeo e lego ya motho gotee le go tumola medu ya mahloko ka go laola mogopolo e le gore o tle o lahle dikganyogo ka moka tša lefase. O rutile gore ka tsela ye motho mo gongwe a ka swanelwa ke Nirvana gomme a hunologe tabeng ya go tswalwa gape ka go huduga. (3) Ba-Buddha ba rapela bagolo-golo ba bona ka gobane ba lebelela ba e le mothopo wa bophelo bja bona.
Dikeletšo tša poledišano: (1) Ge o boledišana le ba-Buddha, hle gatelela gore ga o karolo ya Bojakane. (2) Ba-Buddha ba hlompha “dipuku tše kgethwa,” gomme gantši ba hlompha Beibele ka lona lebaka leo. Go e na le go bolela kudu ka filosofi ya Buddha, hle bolela ka molaetša o lebantšego wa Beibele. Ba dire gore ba tsebe gore Beibele ga se filosofi ya motho, eupja ke Lentšu le matla la Mmopi wa batho, Jehofa Modimo. Ba botšiše ka botho ge e ba o ka ba bontšha ntlha e kgahlišago e lego ka pukung ye e kgethwa, Beibele. (3) Ba-Buddha ba bantši ba kgahlišwa kudu ke khutšo le bophelo bja lapa, gomme ba rata go phela maphelo a boitshwaro. Poledišano ka taba lege e le efe ya ditaba tše ke yeo gantši e amogelwago. (4) Bontšha gore Beibele e šupa mmušo wa go loka wa legodimo woo o tlago go ba godimo ga lefase e le sehlare sa kgonthe mathateng ao batho ba lebanego le ona. E hlalosa bokamoso bja lefase le kholofelo e kgahlišago ya go phela ka mo go sa felego paradeiseng ya lefase. (5) Mo gongwe o ka bontšha gore Beibele e hlalosa mathomo a bophelo, morero wa bophelo, boemo bja bahu le kholofelo ya tsogo le lebaka la go ba gona ga bokgopo. Go nea ka botho ditherešo tše di kwalago tša Lentšu la Modimo, go tla amogelwa ka tebogo dipelong tša batho bao ba swanago le dinku.
Pukwana ya In Search of a Father e rulaganyeditšwe kudu go hola ba-Buddha ba ba botegago.
GE O MONGWE A BOLELA GORE, ‘KE MO-HINDU’
● O swanetše go hlokomela gore filosofi ya ma-Hindu e raragane kudu gomme ga e dumelelane le tlhaologanyo ya tlhago. Mo gongwe o ka hwetša e le mo go holago go gopola ka dintlha tše di latelago: (1) Bo-Hindu bo ruta gore modimo Brahman o akaretša dibopego tše tharo, e lego Brahma Mmopi, Vishnu Mophološi le Siva Mosenyi. Eupja ma-Hindu ga a gopole ka modimo yo a ikemetšego yo a lego gona. (2) Ma-Hindu a dumela gore dilo ka moka tša tlhago di na le moya wo le ka mohla o sa hwego, gore moya o thabela go ema-ema mo go sa felego ga go tswalwa gape, gore dibopego tšeo o tswalwago gape ka tšona di laolwa ke mediro (Karma), gore go hunollwa ‘leotwaneng le le le se nago mafelelo’ go kgonega feela ka go lahla dikganyogo ka moka tša nama le gore ge e ba se se fihlelelwa, gona moya (soul) o tla gahlana le moya (spirit) wa legohleng. (3) Ma-Hindu ka kakaretšo a hlompha bodumedi bjo bongwe. Ma-Hindu a dumela gore go sa šetšwe taba ya gore a ruta dithuto tšeo di ganetšanago, fela bodumedi ka moka bo iša therešong e swanago.
Go e na le go leka go dirišana le go rarana ga filosofi ya ma-Hindu, hle bolela ditherešo tše di kgotsofatšago tšeo di hwetšwago Beibeleng e Kgethwa. Ditokišetšo tša Jehofa tša lerato tša bophelo di bulegetše batho ba mehuta yohle, gomme ditherešo tše di kwalago tše di lego Lentšung la gagwe di tla fihlelela dipelo tša bao ba swerwego ke tlala ya go loka le go nyorelwa go loka. Ke Beibele feela yeo e neago kholofelo ya kgonthe yeo e theilwego gabotse ya bokamoso; ke Beibele feela yeo e neago dikarabo tše di kgotsofatšago e le ka kgonthe dipotšišong tše bohlokwa tšeo di lebanego le batho ka moka. Ba nee sebaka sa go kwa dikarabo tšeo. Ke mo go kgahlišago gore sefela sa ma-Hindu sa Rig-Veda, 10. 121, se bitšwa “Go Modimo yo a sa Tsebjego.” Mabakeng a mangwe mo gongwe o ka hwetša go swanela go bolela ka se ka mokgwa o swanago le ge moapostola Paulo a ile a bolela ka aletare ya “MODIMO WA XO SE TSEBYE” kua Athene. (Dit. 17:22, 23) Ka mo go kgahlišago, ruri leina la Vishnu modimo wa ma-Hindu ka ntle le digamma, ke Ish-nuh, leo ka se-Kaladea le bolelago “motho Noage.” Bolela seo Beibele e se bolelago ka bohlokwa bja Meetse-fula a lefase a mehleng ya Noage. Bao ba nolwago moko ke kholofelo ya go tswalwa gape mo go se nago mafelelo mo gongwe ba ka thušwa ke taba e lego matlakaleng 189, 190, tlase ga hlogo ya ditaba e kgolo ya “Go Tswalwa Gape.”
Pukwana ya The Path of Divine Truth Leading to Liberation le ya From Kurukshetra to Armageddon—And Your Survival di rwele tsebišo yeo e ka bago e holago kudu go ma-Hindu a botegago.
GE O MONGWE A BOLELA GORE, ‘KE MO-JUDA’
● Sa pele, kgonthiša kamoo motho a iponago ka noši e le mo-Juda. Ba sego bakae ke ba bodumedi. Go ba bantši go ba mo-Juda ke feela tlhaolo ya morafo.
Mo go na le dintlha tše sego kae tšeo go ka holago go di gopola: (1) Ba-Juda ba bodumedi ba lebelela go bitšwa ga leina la Modimo e le mo go iletšwago. (2) Ba-Juda ba bantši ba lebelela “Beibele” e le puku ya Bokriste, eupja ge e ba o ka bolela ka “Mangwalo a Sehebere,” “Mangwalo” goba “Tora,” gona bothata bjoo ga bo tšwelele. (3) Setlogo ke karolo ya motheo ya tumelo ya bona gomme se lebelelwa ke ba-Juda ba bantši ba bodumedi e le seo se lekanago le Mangwalo. (4) Mo gongwe ba ka ba ba kopanya Jesu Kriste le tlaišo e šoro yeo e wetšego ba-Juda diatleng tša Bojakane leineng la Jesu. (5) Ba dumela gantši gore Modimo o nyaka gore ba-Juda ba boloke Sabatha, e lego tumelo yeo e akaretšago go gana go swara tšhelete letšatšing leo.
Gore le tle le kwane, mo gongwe o ka re: (1) ‘Ka ntle le pelaelo o tla dumela gore go sa šetšwe setlogo sa rena, ruri ka moka ga rena re lebane le mathata a mantši a swanago mo lefaseng la lehono. Na o dumela gore ruri go tla ba le tharollo ya neng le neng mathateng a magolo ao a lebanego le moloko wo? (Ps. 37:10, 11, 29; Ps. 146:3-5; Dan. 2:44)’ (2) ‘Ga re karolo ya Bojakane gomme ga re dumele Boraro botee, eupja re rapela Modimo wa Aborahama. Re kgahlišwa kudu ke taba ya therešo ya bodumedi. Na o ka belaela ge e ba nka go botšiša kamoo o tsebago ka gona seo e lego therešo, kudu ka baka la taba ya gore go na le go se swane mo gogolo tumelong gare ga ba-Juda? . . . (Doit. 4:2; Jes. 29:13, 14; Ps. 119:160)’ (3) ‘Re kgahlišwa e le ka kgonthe ke kholofetšo ya Modimo go Aborahama ya gore ka peu ya gagwe batho ba ditšhaba tšohle ba tla šegofatšwa. (Gen. 22:18)’
Ge e ba motho a bontšha go se dumele Modimo, gona mmotšiše ge e ba a bile ka yona tsela yeo ka mehla. Mo gongwe o bolele lebaka leo ka lona Modimo a dumeletšego bokgopo le mahloko. Go gopola ka tshenyego e šoro yeo e bego e dirwa ke ma-Nazi go baketše gore ba-Juda ba bantši ba kgongwe ke se.
Ge e ba o bolela ka bohlokwa bja go diriša leina la Modimo, gona thoma ka go tseba kamoo motho o mongwe a kwago ka gona. Bolela gore Ekisodo 20:7, e iletša go diriša leina la Modimo ka tsela ya lefela, eupja ga e iletše go le diriša ka tlhompho. Bolela ka mangwalo a swanago le Ekisodo 3:15, PK (goba Psalme 135:13, PK); 1 Dikxoši 8:41-43; Jesaya 12:4, PK; Jeremia 10:25; Maleaki 3:16, PK.
Ge o bolela ka Mesia: (1) Thoma ka go bolela ka ditšhegofatšo tša nako e tlago tlase ga pušo ya gagwe, go e na le go mo hlalosa. (2) Ka morago o bolele ka mangwalo ao a bolelago ka Mesia ka noši. (Gen. 22:17, 18; Sak. 9:9, 10; Dan. 7:13, 14) (3) Mo gongwe o ka swanelwa ke go bolela ka go tla gabedi ga Mesia. (Bapiša Daniele 7:13, 14 le Daniele 9:24-26.) (4) Ge o bolela ka Jesu, gona o dire bjalo ka go diriša temana yeo e gatelelago sebopego se se tšwelago pele sa morero wa Modimo. Bolela gore ge Jesu a be a ruta, ruri nako e be e batametše ya ge Modimo a ile a dumelela tempele ya bobedi gore e senywe gomme le ka mohla e be e ka se sa tsošološwa. Eupja Jesu o gateletše go phethwa ga Molao le ga Baporofeta gotee le bokamoso bja letago bjo go bjona tše di bego di tla hlahla batho ba tumelo.