Dula o Nagana ka Taba ya Bohlokwahlokwa
“[Anke] batho ba tsebe gore wena yoo leina la gago e lego Jehofa, ke wena o nnoši o lego Yo Godimodimo godimo ga lefase ka moka.”—PS. 83:18.
1, 2. (a) Ke taba efe ya bohlokwa yeo batho ka moka ba swanetšego go e tseba? (b) Go kwešiša taba yeo go tla re thuša bjang?
GO BATHO ba bantši lehono, selo sa bohlokwahlokwa ke tšhelete. Ba swaregile ka go nyaka go huma goba go se lahlegelwe ke seo ba nago le sona. Go ba bangwe, dilo tše bohlokwahlokwa maphelong a bona ke malapa a bona, go phela gabotse mmeleng, goba go atlega dilong tšeo ba di dirago.
2 Lega go le bjalo, selo seo e swanetšego go ba sa bohlokwa go di feta ka moka maphelong a rena ke go godišwa ga bogoši bja Jehofa. Re swanetše go itlhokomela gore le ka mohla re se lebale seo. Ke’ng seo se ka dirago gore re lebale taba ye ya bohlokwahlokwa? Go swarega kudu ka mediro ya letšatši le letšatši go ka re lebatša bohlokwa bja go godišwa ga bogoši bja Modimo. Goba re ka dumelela mathata a rena a re šitiša go bona bohlokwa bja taba ye. Eupša ge re ka kwešiša gabotse taba ya gore bogoši bja Jehofa bo swanetše go godišwa, re tla kgona go lebeletšana ka katlego le mathata a letšatši le letšatši. Le gona go kwešiša taba yeo go tla re thuša go batamela kgauswi kudu le Jehofa.
KE KA BAKA LA ENG BOGOŠI BJA JEHOFA BO LE BOHLOKWA GAKAAKAA?
3. Sathane o re’ng ka pušo ya Modimo?
3 Seo Sathane Diabolo a ilego a se dira se dirile gore batho le barongwa ba ipotšiše ge e ba ruri Jehofa e swanetše go ba Mmuši. Sathane o re Modimo ga a kgone go buša, e bile o re Modimo ga a nyake gore dibopiwa tša gagwe di ipshine ka bophelo. Ge e le gabotse, Diabolo o bolela gore batho ba be ba tla ipshina ka bophelo ge nkabe ba ipuša. (Gen. 3:1-5) Le gona Sathane o re ga go na motho yo a ka botegelago Modimo ka pelo ka moka, o re motho le ge e le ofe ge a ka ba le mathata a magolo, o tla hlanogela Jehofa. (Jobo 2:4, 5) Ka baka la seo Diabolo a se boletšego, Jehofa o neile batho sebaka sa go iponela ka noši gore go phela ka ntle le pušo ya gagwe go tliša masetlapelo feela.
4. Ke ka baka la’ng batho le barongwa ba swanetše go tseba gore ke mang a swanelegago go buša batho?
4 Jehofa o a tseba gore dilo tšeo Diabolo a di boletšego ka yena ke maaka. Ka gona ke ka baka la’ng Jehofa a kgethile go dumelela taba ye gore e tšwele pele go ba go fihla le lehono? Ke ka baka la’ng a file Sathane nako ya go hlatsela gore seo a se bolelago ke therešo goba maaka? Karabo e kgoma barongwa ka moka le batho. (Bala Psalme 83:18.) Go hlatsela seo, banyalani ba mathomo e lego Adama le Efa ba ganne go bušwa ke Jehofa. Le gona go tloga ka nako yeo go fihla lehono batho ba bantši ba ganne go bušwa ke Jehofa. Se se ka dira gore ba bangwe ba ipotšiše ge e ba dilo tšeo Diabolo a di boletšego ka Jehofa e le therešo. Ge feela batho goba barongwa ba sa hwetše karabo ya potšišo yeo, gona go se kwane ga ditšhaba, merafo, ditšo, malapa le batho go ka se tsoge go fedile. Eupša ka morago ga gore bogoši bja Jehofa bo godišwe, batho ka moka ba tlo ikokobeletša pušo ya gagwe ya go loka ka mo go sa felego. Mo lefaseng go tlo boela gwa ba le khutšo.—Baef. 1:9, 10.
5. Ke’ng seo re swanetšego go se dira go bontšha gore re thekga bogoši bja Jehofa?
5 Nakong e tlago, dibopiwa ka moka di tla bona gore Modimo ke yena a swanelegago go buša, eupša pušo ya Sathane e tlo palelwa o šoro gomme ya fedišwa, go akaretša le mebušo ya batho. Pušo ya Modimo ka Mmušo wa Mesia e tlo atlega, gomme batho bao ba botegago ba tla be ba bontšhitše gore go a kgonega gore batho ba thekge pušo ya Modimo. (Jes. 45:23, 24) Na o nyaka go ba gare ga batho bao ba thekgago bogoši bja Jehofa ka potego? Ge e ba go le bjalo, gona o swanetše go dula o nagana ka bogoši bja Modimo le kamoo bo lego bohlokwa ka gona.
GO GODIŠWA GA BOGOŠI BJA MODIMO GO BOHLOKWA GO FETA GO PHOLOGA GA RENA
6. Go godišwa ga bogoši bja Modimo go bohlokwa gakaaka’ng?
6 Bjalo ka ge re ithutile, go godišwa ga bogoši bja Jehofa ke taba e bohlokwa yeo e kgomago batho ka moka. E bohlokwa kudu go feta selo le ge e le sefe seo rena re se ratago. Na se se ra gore Jehofa ga a na taba le go phologa ga rena goba na se ra gore ga a iše felo ka rena? Ga go bjalo le gatee. Ke ka baka la’ng re re’alo?
7, 8. Ke ka baka la’ng Modimo a ka se godiše bogoši bja gagwe ntle le gore a phethagatše dikholofetšo tša gagwe?
7 Jehofa o rata batho kudu e bile o na le taba le bona. Ka lerato o dirišitše madi a Morwa wa gagwe gore re tle re phologe sa ruri. (Joh. 3:16; 1 Joh. 4:9) Ge Jehofa a ka palelwa ke go phethagatša dikholofetšo tša gagwe, Diabolo o tla ba le lebaka la go bolela gore Jehofa o na le maaka. Le gona o tla ba le lebaka la go bolela gore Jehofa o tima batho dilo tše dibotse le gore ga a kgone go buša. E bile seo se be se tla dira gore baganetši ba Jehofa ba ikgantšhe, bao ba botšišago ka go kwera gore: “Go ba gona mo ga gagwe mo go holofeditšwego go kae? Ruri, ga e sa le go tloga letšatšing leo borakgolokhukhu ba rena ba robetšego ka lona lehung, dilo tšohle di sa le ka tsela yeo di bego di le ka yona mathomong a tlholo.” (2 Pet. 3:3, 4) Ka baka leo, ge Jehofa a tla be a godiša bogoši bja gagwe, o tla kgonthišetša gore o phološa batho bao ba mo kwago! (Bala Jesaya 55:10, 11.) Go oketša moo, Jehofa o buša ka lerato. Ka gona re ka kgodišega gore o tlo dula a rata bahlanka ba gagwe bao ba botegago, a ba hlokomela le go ba amogela.—Ek. 34:6.
8 Ge re amogela gore bogoši bja Jehofa bo bohlokwa, ga re re gore ga re na taba le go phologa ga rena goba gore ga re bohlokwa mahlong a gagwe. Re no ba re bontšha gore re kwešiša seo se tlago pele gare ga go phologa ga rena le bogoši bja Jehofa. Go kwešiša seo go bohlokwa ka gore go tla re thuša go dula re nagana ka bogoši bja Jehofa le go thekga pušo ya gagwe ya go loka.
KAMOO RE KA BAGO LE PONO E NEPAGETŠEGO KA BOGOŠI BJA JEHOFA
9. Ke’ng seo Sathane a ilego a se bolela ka Jobo? (Bona seswantšho seo se lego mathomong a sehlogo.)
9 Puku ya Jobo, e lego e nngwe ya dipuku tša mathomo ka Beibeleng, e re hlalosetša ka mo go kwagalago bohlokwa bja go ba le pono e nepagetšego ka bogoši bja Jehofa. Ka pukung yeo, re ithuta ka maaka ao Sathane a a boletšego a gore ge Jobo a ka welwa ke mathata, o tla hlanogela Modimo. Sathane o ile a šišinya gore Modimo e be yena a tlišetšago Jobo mathata ao. Jehofa o ile a gana, eupša a dumelela Sathane gore e be yena a lekago Jobo. O ile a re: “Tšohle tše [Jobo] a nago le tšona ke di gafetše seatleng sa gago.” (Bala Jobo 1:7-12.) Ka nakwana feela, bahlanka ba Jobo ba ile ba hwa, a loba dilo tšeo a bego a iphediša ka tšona le go hwelwa ke bana ba lesome bao a bego a ba rata. Sathane o ile a dira gore go bonagale eka Modimo ke yena a baketšego Jobo mathata ao. (Jobo 1:13-19) Ka morago ga moo, Sathane o ile a otla Jobo ka bolwetši bjo bohloko le bjo bo šišimišago. (Jobo 2:7) Jobo o ile a nyama le go feta ge mosadi wa gagwe le bagwera ba gagwe ba bararo bao ba bego ba ipotša gore ba a mo kgothatša ba be ba mmotša mantšu a kwešago bohloko.—Jobo 2:9; 3:11; 16:2.
10. (a) Jobo o ile a dira’ng go bontšha gore o be a botegela Modimo? (b) O ile a foša ge a etla kae?
10 Mafelelo a taba ye e bile afe? Go ile gwa ba molaleng gore seo Sathane a se boletšego ka Jobo e be e le maaka a matala. Jobo ga se a ka a hlanogela Modimo. (Jobo 27:5) Lega go le bjalo, ka nakwana Jobo o ile a ba le pono e fošagetšego ka Modimo. O ile a dula a ipotša gore yena o lokile, a ba a nyaka gore Modimo a mo hlalosetše gore ke ka baka la eng a tlaišega. (Jobo 7:20; 13:24) Ge re nagana ka dilo ka moka tšeo di mo diragaletšego, re ka nagana gore o be a nepile. Lega go le bjalo, Modimo o ile a bona go nyakega gore a phošolle tsela yeo Jobo a bego a nagana ka yona. Jehofa o ile a re’ng go yena?
11, 12. Ke’ng seo Jehofa a ilego a thuša Jobo go se lemoga, gona Jobo o ile a arabela bjang?
11 Mantšu ao Modimo a a boditšego Jobo a tlatša dikgaolo tše nne tša puku ya Jobo, go tloga go kgaolo 38 go ya go kgaolo 41. Dikgaolong tšeo ka moka, ga re kwe Modimo a botša Jobo ka go lebanya gore ke ka baka la eng a be a tlaišega. Lebaka le legolo la gore Jehofa a boledišane le Jobo e be e se go mo hlalosetša gore ke ka baka la eng a be a tlaišega, ka gore seo se be se tla bonagala eka Modimo o a ikemelela. Go e na le moo, Jehofa o be a nyaka go thuša Jobo go lemoga gore a ka se tsoge a lekane le yena ka bogolo le matla. Le gona o ile a thuša Jobo go bona gore go be go na le ditaba tše bohlokwa kudu tšeo a bego a swanetše go tshwenyega ka tšona go feta mathata a gagwe. (Bala Jobo 38:18-21.) Seo se ile sa thuša Jobo go boela a eba le pono e nepagetšego ka Modimo
12 Na Jehofa o be a le sehlogo ge a be a kgalemela Jobo ka go mo nea keletšo yeo e lebanyago, mola Jobo a be a wetšwe ke mathata a magolo? Aowa ga go bjalo, e bile Jobo le yena o be a sa nagane bjalo. Go sa šetšwe mathata ao a bego a mo wetše, mafelelong Jobo o ile a thoma go bolela gabotse ka Modimo. O ile a ba a re: “Ke [gomiša] mantšu a ka, le gona ke itshola ke le leroleng le meloreng.” Jobo o boletše mantšu a ka baka la keletšo ya Jehofa e lebanyago eupša e le e boleta. (Jobo 42:1-6) Pejana ga moo, Elihu o be a šetše a phošolotše Jobo. (Jobo 32:5-10) Ka morago ga gore Jobo a amogele kgalemelo ya Modimo gomme a lokišitše pono ya gagwe, Jehofa o ile a botša batho ba bangwe gore o amogela Jobo ka ge a ile a dula a botega le ge a be a na le mathata.—Jobo 42:7, 8.
13. Keletšo ya Jehofa e be e tla hola Jobo bjang gaešita le ka morago ga ge diteko tša gagwe di fedile?
13 Keletšo yeo Jehofa a ilego a nea Jobo e be e tla tšwela pele e mo hola gaešita le ka morago ga ge diteko tša gagwe di fedile. Ke ka baka la’ng re re’alo? Lebaka ke gore ge diteko tša Jobo di fedile, “Jehofa . . . [o ile a] šegofatša tša mafelelo a Jobo go feta tša mathomong a gagwe,” ka gona go ka direga gore go tšere nako e teletšana gore dilo di boele sekeng le gore a fole, ka gobane Beibele e re ka morago o ile “a ba le barwa ba šupago le barwedi ba bararo.” (Jobo 42:12-14) Ga go pelaelo gore Jobo o ile a hlologela bana ba gagwe bao Sathane a bego a ba bolaile. Go ka direga gore go tšere nako gore a lebale mathata ao a ilego a mo wela. Gaešita le ge mafelelong a ka ba a ile a kwešiša gakaone gore ke ka baka la eng a ile a welwa ke mathata ao, a ka no ba a ile a fela a ipotšiša gore ke ka baka la eng go ile gwa hlokagala gore a tlaišege kudu ka tsela yeo. Go sa šetšwe seo a bego a se nagana, o be a ka naganišiša ka keletšo yeo Modimo a ilego a mo nea yona. Go dira bjalo go be go tla mo thuša gore a dule a na le pono e nepagetšego ka Modimo le go homotšega.—Ps. 94:19.
Re swanetše go nagana kudu ka go godišwa ga bogoši bja Jehofa, e sego mathata a rena (Bona serapa 14)
14. Ke’ng seo re ka ithutago sona go seo se diragaletšego Jobo?
14 Pego ya mabapi le Jobo e ka re thuša go ba le pono e nepagetšego ka Modimo gomme ra homotšega. Re leboga gore Jehofa o dirile gore pego ye e ngwalwe ka Beibeleng “go re ruta, gore ka kgotlelelo ya rena le ka khomotšo e tšwago Mangwalong re be le kholofelo.” (Baroma 15:4) Re ithuta’ng tabeng ye? Re ithuta gore re se ke ra tshwenyega kudu ka maphelo a rena moo re lebalago taba ya bohlokwahlokwa yeo re swanetšego go tshwenyega ka yona, e lego go godišwa ga bogoši bja Jehofa. Le gona anke re se ke ra lebala seo rena re swanetšego go dula re se dira tabeng ye, e lego go dula re botegela Jehofa gaešita le ge re na le mathata, go swana le ge Jobo a dirile.
15. Go dula re botega ge re wetšwe ke mathata go re nea sebaka sa go dira’ng?
15 Ke ka baka la’ng re swanetše go homotšwa ke gore re a botega? Ke ka gobane mathata ao a re welago a re wela ka lebaka. Ga a re wele ka gobane Jehofa a sa re rate, go e na le moo, a re nea sebaka sa go bontšha gore re thekga bogoši bja Jehofa. (Die. 27:11) Ge re kgotlelela, ‘Modimo o a re amogela’ gomme ra ba le kholofelo e tiilego dilong tšeo a re tshepišitšego tšona. (Bala Baroma 5:3-5.) Pego ya mabapi le Jobo e bontšha gore “Jehofa o na le lerato le legolo e bile ke yo a gaugelago.” (Jak. 5:11) Ka gona re ka kgodišega gore o tla re putsa le go putsa bohle bao ba thekgago bogoši bja gagwe. Go tseba seo go re thuša gore re “kgotlelele ka mo go tletšego ka go se fele pelo le ka lethabo.”—Bakol. 1:11.
DULA O NAGANA KA BOGOŠI BJA JEHOFA
16. Ke ka baka la’ng re swanetše go dula re nagana ka go godišwa ga bogoši bja Jehofa?
16 Ke therešo gore ga go bonolo go dula re nagana ka go godišwa ga bogoši bja Jehofa. Ka dinako tše dingwe, mathata a rena a ka re imela. Gaešita le mathata a manyenyane a ka fetoga a magolo menaganong ya rena ge e ba re dulela go nagana ka ona. Ka baka leo, re swanetše go dula re ikgopotša lebaka leo ka lona re swanetšego go thekga bogoši bja Modimo ge re na le mathata.
17. Go tšea karolo ka mehla modirong wa Jehofa go ka re thuša bjang go dula re nagana ka go godišwa ga bogoši bja gagwe?
17 Go tšea karolo ka mehla modirong wa Jehofa go ka re thuša go dula re nagana ka go godišwa ga bogoši bja gagwe. Ka mohlala, kgaetšedi yo a bitšwago Renee o ile a bethwa ke stroke, a ba le kankere le dihlabi tše di sa folego. Ge a be a sepela dipetlele, o be a nea bohlatse ka Modimo go bašomi ba sepetlele, balwetši le baeng. Sepetleleng se sengwe, o ile a fetša diiri tše 80 a botša batho ka Modimo ka dibeke tše pedi feela le seripa. Le ge a be a le kgauswi le go hwa, Renee ga sa nka a lebala taba ya bohlokwa, e lego go godišwa ga bogoši bja Jehofa. Go dira bjalo go ile gwa mo thuša gore a se nagane kudu ka mathata a gagwe.
18. Phihlelo ya kgaetšedi Jennifer e bontšha bjang mohola wa go thekga bogoši bja Jehofa?
18 Re swanetše go dula re nagana ka bogoši bja Jehofa gaešita le ge re lebeletšane le dikgateletšo tša letšatši le letšatši le dilo tše dingwe. Kgaetšedi yo a bitšwago Jennifer o ile a fetša matšatši a mararo boemafofaneng a letetše sefofane sa go ya gae. Ge difofane di be di fihla boemafofaneng bjo, go be go thwe tša go ya gagabo ga di gona. Ka ge a be a le tlalelong e bile a lapile, nkabe go bile bonolo gore a ikwele bohloko. Go e na le moo, o ile a rapela Jehofa gore a mo thuše go bona kamoo a ka thušago batho ba bangwe bao le bona ba bego ba le tlalelong. Mafelelo e bile afe? O ile a botša batho ba bantši ditaba tše dibotse gomme a sepediša dikgatišo tše dintši. O re: “Ke ile ka bona gore Jehofa o ntšhegofaditše go sa šetšwe gore ke be ke le tlalelong gomme a mpha matla a go emela leina la gagwe gabotse.” Ruri kgaetšedi yo o ile a dula a nagana ka morero wa Jehofa.
19. Batho ba Jehofa ba lebelela bjang bogoši bja gagwe?
19 Go kwešiša bogoši bja Jehofa go re thušitše go bona phapano gare ga bodumedi bja therešo le bja maaka. Ke kgale batho ba Modimo ba thekga bogoši bja gagwe. Ka ge re le bodumeding bja therešo, yo mongwe le yo mongwe wa rena o swanetše go šoma ka thata go dula a nagana ka go godišwa ga bogoši bja Jehofa.
20. Jehofa o ikwa bjang ge o thekga bogoši bja gagwe?
20 Kgodišega gore Jehofa o leboga kudu maiteko a gago a go thekga bogoši bja gagwe ka go mo hlankela ka potego le ka go kgotlelela mathata. (Ps. 18:25) Sehlogo se se latelago se tlo hlalosa ka mo go oketšegilego gore ke ka baka la eng re swanetšego go thekga bogoši bja Jehofa ka pelo ka moka le kamoo re ka bo thekgago ka gona.