LAEPRARI YA INTHANETENG
Watchtower
LAEPRARI YA INTHANETENG
Sepedi
  • BEIBELE
  • DIKGATIŠO
  • DIBOKA
  • g00 7/8 pp. 3-4
  • Na Bophelo bo Fetoga bjo e Sego bja Bohlokwa?

Karolo ye ga e na bidio.

Tshwarelo, go bile le bothatanyana ka bidio ye.

  • Na Bophelo bo Fetoga bjo e Sego bja Bohlokwa?
  • Phafoga!—2000
  • Dihlogwana
  • Tšeo di Swanago
  • Ke ka Baka La’ng go e na le “Setšo sa Lehu”?
  • “Setšo sa Lehu” se Godišwa Bjang?
    Phafoga!—2000
  • Ke ka Baka La’ng go E-na le Ditiro tše Dintši Gakaakaa tša Bosenyi mo Nakong ye?
    Phafoga!—2003
  • Mapheko Ao A Thibelago Poledišano
    Phafoga!—1996
  • Leuba Le Le Aparetšago
    Phafoga!—1998
Bona tše dingwe
Phafoga!—2000
g00 7/8 pp. 3-4

Na Bophelo bo Fetoga bjo e Sego bja Bohlokwa?

“Ke lefase leo go lona bophelo e sego bja bohlokwa. Lehu le ka rekwa ka diponto [sterling] tše makgolo a sego kae gomme bao ba ratago go nea tirelo yeo ga ba hlokege.”—Mo-Scotland.

Ka April 1999, tlhaselong yeo e ilego ya tšhoša lefase ka moka, bafsa ba babedi ba mahlalagading ba ile ba hlasela Sekolo se se Phagamego sa Columbine, kua Littleton, Colorado, U.S.A. o šoro, ba bolaya ba 15. Dinyakišišo di bontšhitše gore yo mongwe wa bahlasedi o be a e-na le mokero wa Web wo a bego a ngwadile go wona gore: “BAHU GA BA GANETŠE!” Bahlasedi ka bobedi ba ile ba hwa masetla-pelong.

POLAO e aparetše gohle gomme dipalo tše di sa balwego tša batho di hwa lehu le lešoro letšatši le lengwe le le lengwe. Afrika Borwa e bile le tekanyo e phagamego lefaseng ka polao yeo e ka bago 75 go baagi ba bangwe le ba bangwe ba 100 000 ka 1995. Bophelo e tloga e se bja bohlokwa nageng e nngwe ya Amerika Borwa moo go ilego gwa bolawa ba fetago 6 000 ka baka la mabaka a tša bopolitiki ka 1997. Polao yeo e dirwago ka setlamo ke mogato o tlwaelegilego. Pego e nngwe nageng yeo e re: “Ka mo go tšhošago, go bolawa ga bana le gona go phagame: Ka 1996, go ile gwa bolawa bana ba 4 322, e lego tekanyo e phagamego ka 40 lekgolong ka nywaga e mebedi feela.” Lega go le bjalo, gaešita le bana ba fetoga babolai—ba bana ba bangwe le ba batswadi ba bona ka noši. Ruri bophelo ga e sa le bja bohlokwa.

Ke ka Baka La’ng go e na le “Setšo sa Lehu”?

Dintlha tše le dipalo tše di bontšha’ng? Go se hlomphe bophelo mo go oketšegago. Batho bao ba ratago matla le ba nyakago tšhelete ka mahlo a mahwibidu ba bolaya ka ntle le go ba le letswalo. Baetapele ba dihlare-tagi ba laela go bolawa ga malapa ka moka. Ba fefola go bolaya ga bona ka go diriša dipolelwana tše bjalo ka “go setla,” “go bolaya ka mo go feletšego,” “go tloša” goba “go fediša” bahlaselwa ba seo ba se bitšago polao yeo e rulagantšwego e sa le pele. Polao ya molokwana-rite le go hlwekišwa ga merafo di okeleditše tshenyong e šiišago gomme di theošitše boemo bja bophelo bja motho. Ka baka leo, go bolaya go fetogile taba ya letšatši le letšatši lelokelelong la ditaba tša diteišene tša TV lefaseng ka bophara.

Go oketša go se bošoro le masetla-pelo tšeo di tumišwago thelebišeneng le difiliming, gomme lekoko la rena le bonala le tla phuthelwa setšong se se fokolago seo se theilwego lehung. Tabeng ye Encyclopædia Britannica e re: “Mafelelong a seripa-gare sa lekgolo la bo-20 la nywaga, lehu le ile la fetoga sehlogo seo se tumilego ka mo go sa tlwaelegago. Pele ga nako yeo, mohlomongwe go e na le go ba le le makatšago, e be e le sehlogo seo se ilego sa efogwa ka tekanyo e kgolo mererong ya bohlokwa ya tša thutamahlale go iša tekanyong ya tlasana mererong ya tša filosofi.” Go ya ka Josep Fericgla, moprofesara wa Catalonia wa thuto ya setlogo sa batho, “lehu le fetogile selo sa mafelelo seo se ilwago ka mo go tiilego sa ditšhaba tša rena gomme ka baka leo, ke o mongwe wa methopo ya bohlokwa-hlokwa lehono ya go fekeetša kgopolo.”

Mohlomongwe seka se se bonagalago kudu sa “setšo [se] sa lehu” ke tumelo e tumilego ya gore matla, bophagamo, tšhelete le boithabišo ke tša bohlokwa kudu go feta bophelo bja motho le ditekanyetšo tša boitshwaro.

‘Setšo se sa lehu’ se phatlalala bjang? Batswadi ba ka dira’ng go lwantšha tutuetšo ye e fošagetšego yeo e ba dikologilego le go kgoma bana ba bona? Tše ke tše dingwe tša dipotšišo tšeo di tlago go arabja dihlogong tše di latelago.

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 4]

Na Bophelo bo Bitša Gakaaka’ng?

◼ “Karolo ya bafsa dihlopheng tša disenyi [kua Mumbai, India] ba tlalelong e kgolo, ba tla bolaya ka polao yeo e dirwago ka setlamo bakeng sa bonyenyane bjo bo ka bago di-rupee tše 5 000 [R730].”—Far Eastern Economic Review.

◼ “O Bolaile Mofeti yo a Gannego go mo Nea Sekerete.”—Sehlogo sa Ditaba ka go La Tercera, Santiago, Chile.

◼ “Go bitša mo e ka bago $7 000 [R44 240] go rulaganyetša polao yeo e dirwago ka setlamo kua Russia [ka 1995] . . . Dipolao tšeo di dirwago ka setlamo di oketšegile kudu kgolong ya tša boiphedišo ya Russia yeo e ilego ya ba ya bokomanisi ka morago.”—Reuters, e theilwego pegong yeo e lego ka go Moscow News.

◼ “Mmapatši wa dintlo wa Brooklyn o ile a swarwa . . . gomme a latofatšwa ka go lefa mofsa wa mahlalagading karolo ya tefo ya $1 500 [R9 500] gore a bolaye mosadi wa gagwe wa moimana le mmago mosadi.”—The New York Times.

◼ ‘Theko ya go bolaya kua Engelane e a theoga. Ditheko bakeng sa polao yeo e rulagantšwego e sa le pele di theogile go tloga go [diranta tše 300 000] nywageng e mehlano e fetilego go ya go diranta tše fihlelegago tše [50 000 go ya go tše 100 000].’—The Guardian.

◼ ‘Dihlopha tša disenyi tše šoro tša Balkan di bea sehlopha sa ma-Mafia boemong bjo bo nyatšegago. Se ke mohuta o mofsa wa sesenyi, seo se nago le melao e mefsa le dibetša tše difsa. Se na le dithuthupi le di-machine gun gomme ga se dika-dike go di diriša.’—The Guardian Weekly.

    Dikgatišo tša Sepedi (1975-2026)
    Etšwa
    Tsena
    • Sepedi
    • Romela
    • Beakanya
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Melao ya Tirišo
    • Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • Beakanya Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • JW.ORG
    • Tsena
    Romela