Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • w10 11/1 pp. 12-16
  • Vakuendye Novafikuena—Hongolelwei Nondaka Ya Huku

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Vakuendye Novafikuena—Hongolelwei Nondaka Ya Huku
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2010
  • Onthele-kati
  • Tyelifwa
  • Hongolelwa Nondaka ya Huku Mombunga
  • Hongolelwa Nondaka ya Huku Pokuundapesa Onombongo
  • Hongolelwa Nondaka ya Huku Tyina Ukahi Awike
  • Hambukiswa Omutima wa Jeova
  • Vohe, Novana, Tompholei Noluembia
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2013
  • Oñgeni Matuhumbu Ovotate Vakulupa
    Etyi Tyieta Ehambu Mombunga
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2010
w10 11/1 pp. 12-16

Vakuendye Novafikuena—Hongolelwei Nondaka Ya Huku

“Kala omunongo, kala nenoñgonoko.”—PROVÉRBIOS 4:5.

1, 2. (a) Oityi tyavatelele Paulu okufinda ovilwa ankho ena mokati kae? (b) Oñgeni upondola okukala nounongo nenoñgonoko?

“TYINA ndyihanda okulinga etyi tyaviuka, muame muna otyivi.” Okuti ove wii olie wapopia onondaka ombo? O apostolu Paulu. Namphila ankho Paulu ehole Jeova, mahi ovikando vimwe ankho tyimupuiya okulinga etyi tyaviuka. Oñgeni oe elitehelela konthele yovilwa ovio ankho vikahi mokati kae? Oe wahoneka okuti: “Ame ndyipongo!” (Romanos 7:21-24) Okuti wanoñgonoka oñgeni Paulu ankho elitehelela? Okuti otyo nove tyihole okukukalesa omapita, nga Paulu? Inkha uhole okulitehelela ngotyo uhasoye. Paulu wetyivilile okufinda ovitateka viae, noove upondola okufinda.

2 Paulu wafindile mokonda wetavelele okuhongolelwa no “nondaka mbotyotyili.” (2 Timóteo 1:13) Moluotyo, oe wakalele nounongo nenoñgonoko ankho esukisa pala okufinda ovitateka nokulinga omatokolo omawa. Jeova Huku upondola okukukuatesako okukala nounongo nenoñgonoko. (Provérbios 4:5) Oe wava onondonga onongwa unene Mondaka yae Ombimbiliya. (Tanga 2 Timóteo 3:16, 17.) Tala oñgeni ovitumino vivasiwa Movihonekwa vipondola okukuvatela konthele yokutavela ko voho, no yokuundapesa onombongo, na tyina ukahi awike.

Hongolelwa Nondaka ya Huku Mombunga

3, 4. Oityi pamwe tyikupuiyila okutavela ovitumino vio voho? Mahi omokonda yatyi ovoho vaavela ovitumino?

3 Okuti tyikupuiya okutavela ovitumino vio voho? Omokonda yatyi? Ehunga limwe, omokonda pahe uhanda okukala tyelihandya vali. Otyo katyapengele. Tyilekesa okuti pahe ukahi nokukala omukulu. Mahi, tyina nkhele ukahi meumbo una okutavela ko voho.—Efésios 6:1-3.

4 Okuimbuka omokonda yatyi ovoho vekuavela ovitumino no nondonga, matyikupepukila okuvitavela. Ove hamwe ovikando vimwe ulitehelela nga Briellea wokuna omanima 18, wapopia konthele yovohe okuti: “Ovotate valimbuako omanima ndyina. Kavandyeke ndyipopie etyi ndyisoka, nokulinga omatokolo ange.” Nga Brielle, nove upondola okusoka okuti ovoho kavekuyeke ukale tyelihandya ngetyi uhanda. Mahi, ovoho vaava ovitumino haunene mokonda vasuka unene nove. Tupu, ovoho Ovakristau vetyii okuti mavakapulwa na Jeova konthele yoñgeni vekutela.—1 Timóteo 5:8.

5. Okutavela ko voho tyikuetela ouwa patyi?

5 Tyotyili, okutavela ovitumino vio voho tyelifwa nokufeta ongele walevala. Tyina ufeta apeho onongele mbove ovanthu mavekuyumbu unene onthumbi, iya avatualako okukulevalesa. Tupu, ove ovoho wevelevala ehumbilo nokuvetavela. (Tanga Provérbios 1:8.) Tyina utavela unene ko voho, navo mavekuyeke ukale tyelihandya unene. (Lucas 16:10) Tyotyili, inkha ove utualako okuliata movitumino, kamavekuyeke ukale tyelihandya.

6. Oñgeni ovohe mavakuatesako ovana okukala ovataveli?

6 Onkhalelo imwe ovohe vapondola okukuatesako ovana vavo okutavela ovitumino vaava, okuava ongeleka. Tyina ovohe vetavela ovitumino via Jeova valekesa okuti ovitumino via Huku kavialemene. Otyo matyikuatesako ovana okunoñgonoka okuti ovitumino vio vohe kavileme. (1 João 5:3) Mahi, Ombimbiliya ipopia ovikando vimwe Jeova ayekele ovaumbili vae vapopie etyi vasoka konthele yovipuka vimwe. (Gênesis 18:22-32; 1 Reis 22:19-22) Okuti ovohe pamwe vapondola okuyeka ovana vapopie etyi vasoka konthele yovipuka vimwe?

7, 8. (a) Otyitateka patyi ovakuendye novafikuena vamwe vena? (b) Oityi matyivevatela okupola ouwa konondonga vapewa?

7 Ovakuendye novafikuena tupu vapondola okukala notyitateka tyokusoka okuti ovohe vapopia navo monkhalelo ihaviukile. Ovikando vimwe ove upondola okulitehelela ngomukuendye utiwa Craig, wati, “Me ukahi ngepulisa, apeho wovola apa napengesa.”

8 Ovikando ovinyingi omunthu upewa omaviyulo ine onondonga, mokupopiwa. Ombimbiliya ilekesa nawa okuti onondonga, alo umwe tyina mbaviuka, okumbutavela katyapepukile. (Hebreus 12:11) Oityi matyikuvatela okupola ouwa konondonga upewa? Otyipuka tyakolela, okuhinangela okuti ovoho vekuavela onondonga mokonda vekuhole. (Provérbios 3:12) Ovoho vahanda okukukuatesako opo ukale novituwa oviwa, nokulityilika ovituwa ovivi. Vetyii nawa okuti inkha kavekuviyula, tyikahi ngatyina vekuyele! (Tanga Provérbios 13:24.) Tupu, vetyii nawa okuti tyina omunthu elilongesa apeho ulinga oviponyo. Moluotyo, tyina uviyulwa, ovola okuimbuka etyi tyakolela monondaka mbukahi nokupopiwa. “Okukala [nounongo], otyiwa unene tyipona okumona opalata, iya okukala nao otyiwa unene tyipona oolu.”—Provérbios 3:13, 14.

9. Oityi ovakuendye vesukisa okulinga, avahasoko okuti etyi ovohe vapopia katyaviukile?

9 Anthi, ovoho navo valinga oviponyo. (Tiago 3:2) Tyina vekuavela onondonga ovikando vimwe hamwe vapopia tyihasokele. (Provérbios 12:18) Omokonda yatyi pamwe valingila ngotyo? Pamwe navo vena ovitateka viavo, ine pamwe vatala okuti ove walinga oviponyo mokonda ovo vehekulongele nawa. Moluotyo, uhatualeko okusoka okuti etyi vekupopia katyaviukile, anthi, pandula ehando enene vena liokukuvatela. Okutavela onondonga matyikekuvatela unene tyina wamakala omukulu.

10. Oñgeni motyivili okutavela nawa ovitumino nomaviyulo ovoho?

10 Okuti ove uhanda tyikupepukile okutavela ovitumino nomaviyulo ovoho? Inkha ongotyo, ove wesukisa okuovola okutomphola nawa navo. Oñgeni motyilingi? Otyipuka tyotete, okutehelela. Ombimbiliya yati: “Kanyauka okutehelela, nokulipulukwa okupopia, nokulipulukwa okunumana.” (Tiago 1:19) Uhakanyauke okuliamena ove muene, anthi ovola okutula omutima nokutavela etyi ovoho vapopia. Tala etyi vapopia, uhatale oñgeni vetyipopia. Konyima, nehumbilo popia monondaka mbove etyi ovoho vapopia, nokupitulula etyi wanoñgonoka. Okulinga ngotyo, ovoho mavakala nonthumbi yokuti weiva nawa etyi vapopia. Iya inkha uhanda okuhangununa etyi ove walinga ine wapopia, molingi ñgeni? Ovikando ovinyingi otyiwa ‘okulikondola okupopia,’ otavela tete etyi ovoho vahanda. (Provérbios 10:19) Tyina ovoho vamatale okuti ove uvetavela, navo mavekutehelela. Okulinga ngotyo matyilekesa okuti ove ukahi nokuhongolelwa Nondaka ya Huku.

Hongolelwa Nondaka ya Huku Pokuundapesa Onombongo

11, 12. (a) Ondaka ya Huku ituavela ondundo yokulinga tyi konthele yonombongo? Omokonda yatyi? (b) Oñgeni ovoho vapondola okukuatesako okuundapesa onombongo?

11 Ombimbiliya ipopia okuti “onombongo mbuyakulila. Mahi, tupu ipopia okuti enoñgonoko liakolela vali tyipona onombongo. (Eclesiastes 7:12) Ondaka ya Huku ituavela ondundo opo tunoñgonoke okuti onombongo mbakolela, mahi hapala tukale nohole nambo. Omokonda yatyi tuesukisila okulityilika okukala nohole no nombongo? Tala ongeleka ei: Omoko yalipikwa nawa, otyiti tyimwe tyakolela unene pomaoko omunongo. Mahi, inkha omoko oyo yundapeswa nomuhima ine omukuandende, ipondola okumuvanga. Tupu, inkha onombongo mbuundapeswa nounongo mbueta ouwa omunene. Mahi, vana “vatokola okukala ovahona,” apeho vanyona oupanga wavo nombunga alo umwe oupanga wavo na Jeova. Moluotyo, velivanga ovo muene “aveho nomuihamo omunyingi.”—Tanga 1 Timóteo 6:9, 10.

12 Oñgeni upondola okulilongesa okuundapesa nawa onombongo mbove? Oityi uhapulila ovoho opo vekulongese oñgeni moundapesa nawa onombongo mbove? Salomau wahoneka okuti: “Omunthu omunongo matehelela nokutualako okulilongesa, iya omunthu wonondunge oyouna wovola okupewa ehongolelo lionondunge.” (Provérbios 1:5) Omuhikuena umwe utiwa Ana waita onondonga kovohe. Oe wati, “Tate wandongesa oñgeni mandyiundapesa onombongo mbange, nokundekesa okuti tyakolela okumbuundapesa monkhalelo yaongana nawa.” Me ya Ana tupu wemulongesa ovipuka viakolela. Ana wati, “Me wandongesa okuti tyina nehenelande otyipuka, tyakolela okutala otyiñgapi tyilandeswa ponomphangu ononkhuavo.” Ouwa patyi otyo tyaetela Ana? Oe ukumbulula okuti: “Pahe ame ndyityivila okuundapesa nawa onombongo mbange. Ndyitala nawa oityi nesukisa okulanda, moluotyo ndyina ombembwa momutima, mokonda ndyilityilika onongele mbehesukisile.”

13. Oñgeni molilongo ove muene konthele yokuundapesa onombongo?

13 Ove upondola okukala nonongele ononene inkha ulanda kese tyipuka umona ine opo uhambukiswe omapanga ove. Oityi matyikukuatesako okulityilika omaliva oo? Konthele yokuundapesa onombongo, una okulilonga ove muene. Otyo, otyo tyalinga Ellena womanima 20. Oe wati, “Tyina ndyitundapo nomapanga ndyisoka etyi mandyikalanda, andyityindi vala onombongo mandyikesukisa. . . . Tupu naimbuka okuti otyiwa okuenda vala kopalasa nomapanga aundapesa onombongo mbavo nonondunge, maamphe ondundo yokuhalande liwa kese tyipuka ndyimona.”

14. Oityi wesukisila okuliyunga konthele “yekengelelo liomalumono”?

14 Okukala nonombongo nokumbuundapesa, ovipuka viakolela momuenyo. Anthi, Jesus wati, ehambu liotyotyili likala na vana “vaimbuka omasuka-suka avo opamphepo.” (Mateus 5:3) Oe walondola okuti “ekengelelo liomalumono,” novipuka ovikuavo vipondola okutepulula esuko omunthu ena novilinga via Huku. (Marcos 4:19) Tyakolela unene uyeke Ondaka ya Huku ikuhongolele, nokutala onombongo monkhalelo yaviuka!

Hongolelwa Nondaka ya Huku Tyina Ukahi Awike

15. Onalupi ekolelo liove mu Huku lipondola okulolwa vali?

15 Ekolelo liove mu Huku, lipondola okulolwa vali, tyina ukahi navakuenyi ine oputyina ukahi awike? Tyina ukahi kosikola ine okovilinga, ulunguka vali na kese tyimwe tyipondola okunyona oupanga wove na Huku. Mahi, tyina ukahi awike tyatalukwa, upondola okutokela movipuka vinyona ekolelo liove.

16. Oityi wesukisila okutavela ku Jeova alo umwe tyina ukahi awike?

16 Omokonda yatyi wesukisila okutavela ovitumino via Jeova tyina ukahi awike? Hinangela etyi: Ove upondola okunumanesa Jeova ine okuhambukiswa omutima wae. (Gênesis 6:5, 6; Provérbios 27:11) Ovipuka ulinga vipondola okunumanesa ine okuhambukiswa Jeova, mokonda oe ‘wesuka noove.’ (1 Pedro 5:7) Oe uhanda umutehelele opo ove muene upoleko ouwa. (Isaías 48:17, 18) Etyi ovaumbili vamwe va Jeova mo Isilayeli kohale vaanya onondonga mbae, tyemuihamene unene. (Salmo 78:40, 41) Tupu, Jeova wakalele noluembia unene nomuuli Daniele, tyetyi oandyu yemuihanene okuti “mulume wokuapandua unene.” (Daniel 10:11) Omokonda yatyi? Omokonda Daniele watualeleko nekolelo liae mu Huku, ha putyina vala ankho ekahi povanthu, mahi, na tyina ankho ekahi aike.—Tanga Daniel 6:10.

17. Omapulo patyi wesukisa okulipula tyina uholovona ovitalukiso?

17 Opo utualeko nekolelo liove mu Huku tyina ukahi awike, una okukala ‘nonondunge . . . mbokupunga etyi tyaviuka netyi tyapenga,’ okulilonga onondunge ombo, ‘okumbuundapesa’ mokulinga etyi ove wii okuti tyaviuka.” (Hebreus 5:14) Mongeleka, tyina uholovona otyiimbo motehelela, ine osinema motale, ine ono site mo Internete, omapulo maalandulako maekukuatesako okuholovona etyi tyaviuka, nokulityilika etyi tyapenga. Lipula ove muene okuti: ‘Etyi matyimphe ondundo yokukala omunthu wokankhenda ine matyinthyongiliya ‘okuhambukilwa otyiponga tyamukuetu’?’ (Provérbios 17:5) ‘Okuti matyimbatela okukala ‘nohole yoviwa’ ine matyimphuiya vali okulityilika ‘okuyala ovivi’?’ (Amós 5:15) Etyi ulinga tyina ukahi awike, tyilekesa olumono patyi tyili ukahi nokupaka nawa.—Lucas 6:45.

18. Oityi wesukisa okulinga inkha walingila pokamphengi otyipuka otyivi? Omokonda yatyi?

18 Oityi wesukisa okulinga inkha walingila pokamphengi otyipuka tyimwe wii okuti tyapenga? Hinangela okuti, “una uholeka ononkhali mbae, kamakamona ouwa. Anthi, una ukembupopia no kumbuyekapo, malingilwa okankhenda.” (Provérbios 28:13) Owova ngatyi okutualako okulinga etyi tyihaviukile iya ‘onumanesa ospilitu sandu ya Huku’! (Efésios 4:30) Tyakolela unene komaiho a Huku, no ovoho, no kuove muene, okukapopia kese tyivi walinga. Ngotyo, ‘ovakulu vewaneno’ vapondola okukukuatesako unene. Omulongwa Tiagu wati: “Iya avemuitilako melikuambelo, no kumuwaveka omulela menyina lia Jeova. Iya elikuambelo liekolelo malikuatesako una uvela okukala nawa, iya Jeova emukatula. Tupu, inkha alinga ononkhali, memuevelambo.” (Tiago 5:14, 15) Tyotyili, otyo tyipondola okukuetela olukundo novipuka ovikuavo vihahambukiswa. Mahi inkha ulinga ononkhono mbokuita ombatelo, molityilika ove muene ovipuka vipondola okukuihamesa, iya okala nombembwa itunda kokukala nomutima wasukuka.—Salmo 32:1-5.

Hambukiswa Omutima wa Jeova

19, 20. Oityi Jeova ekuhandela? Mahi oityi ove una okulinga?

19 Jeova o “Huku wehambu,” iya uhanda nove ukale nehambu. (1 Timóteo 1:11) Oe wesuka unene nove. Namphila ovanthu veheete ononkhono ulinga opo utualeko okulinga etyi tyaviuka, oe utyiete. Natyike tyaholama komaiho a Jeova. Oe kekutale opo aovole apa wapengesa, mahi, uhanda okukukuateseko okulinga etyi tyaviuka. Omaiho a Huku “ekahi nokutala kombanda yoohi aiho, opo alekese ononkhono mbae ku vana vemuumbila nomutima auho.”—2 Crônicas 16:9.

20 Moluotyo, yeka Ondaka ya Huku ikuhongolele, nokuundapesa omalondolo ayo. Ngotyo mokala nounongo nenoñgonoko wesukisa opo ufinde ovitateka, nokulinga omatokolo epuiya momuenyo. Ove kumahambukiswa vala ovoho na Jeova, mahi tupu mokala nehambu liotyotyili momuenyo wove.

[Onondaka Poutoi]

a Omanyina apilululwa.

Oñgeni Ove Mokumbulula?

• Oityi ovakuendye vesukisa okulinga opo vapole ouwa konondonga nomaviyulo vapewa novohe?

• Omokonda yatyi tyakolela okukala nolusoke luaviuka konthele yonombongo?

• Oñgeni upondola okutualako nekolelo mu Jeova alo umwe tyina ukahi awike?

    Nyaneka Publications (1998-2025)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma