Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • w15 3/1 pp. 13-15
  • Ovipuka Viatokala Okupewa Ohamba

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Ovipuka Viatokala Okupewa Ohamba
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2015
  • Onthele-kati
  • OKUTAULUKA OLUHANDYA LWO ARABIA
  • “APA PAPOLWA ONDANDO ANKHO PAHOLEKWA”
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2015
w15 3/1 pp. 13-15
[Picture on page 13]

Ovipuka Viatokala Okupewa Ohamba

“Ovalume vokulilongesa ononthungululu vo kovilongo vio Koutundilo . . . vakutulula ovityuma viavo​—avemuavela oolu no olibano no mirra.”​—Mateus 2:1, 11.

OTYIPUKA patyi ñgeno wakoya, opo wavele omunthu wakolela unene? Kohale, onombao mbumwe ankho mbakolela ngo olu. Moluotyo, ankho mbatokala okupewa ohamba.a Otyo ovalume vokulilongesa ononthungululu vaavelelele “ohamba yo va Judeu” onombao mbunika nawa.​—Mateus 2:1, 2, 11.

[Olutalatu pefo 15]

Omulela wo Balsamu

Ombimbiliya tupu ipopia okuti etyi onkhai-hamba yo ko Sabaa yatalelele-po Salomau, “yemuavelele onotalendu 120 mbo olu, nomulela omunyingi-nyingi wo balsamu, nomamanya akolela. Kakunekale vali omulela wo balsamu ngoo Ohamba Salomau apelwe nonkhai-hamba yo ko Sabaa.”b (2 Crônicas 9:9) Onohamba tupu mbatumikisile Salomau omulela wo balsamu, okulekesa okuti vemupanda.​—2 Crônicas 9:23, 24.

Onombao ombo, ankho mbakolela unene, nokualia okalu. Omokonda yatyi? Omokonda ankho mbukuatesako ovanthu movipuka ovinyingi viakolela: pokulifiwisa, no pokufenda, no pokupaka ovivimbi. (Tala okakasa kati, “Oñgeni Onombao Ankho Mbuundapeswa Kohale.”) Ankho mbulanda okalu mokonda ovanthu ovanyingi ankho vembuhanda unene, iya ankho mbupuilisa okumbuovola.

OKUTAULUKA OLUHANDYA LWO ARABIA

[Olutalatu pefo 15]

O Kassia

Kohale, ovifo vimwe vio nombao, ankho vimena Mevota lio Jordau. Mahi, onombao ononkhuavo, ankho mbutunda kovilongo ovikuavo. Onombao ononyingi ankho mbulingwa, mbahonekwa mo Mbimbiliya. Onombao ankho mbuiiwe vali unene, o yo asafrau, no yendombo, no balsamu, no kanela, no isesu, no mirra. Tupu ankho kuna ovisimbulo, o endru, no kominyu, noluatalau.

Opi ankho ovipuka ovio vitunda? Endombo, no kassia, no kanela, ankho vivasiwa oku hono vati oko China, no ko Índia, no ko Sri Lanka. Onombao, ngo mirra, nomulela wokulembula, ankho vitunda komiti, no kovifo ankho vimena momaluhandya kokumbili kwo Arabia, avitualwa ko Somalia mo Africa. Iya o nardo ine o olibano, ankho mbutunda mo Himalaia, iya ankho mbulingwa vala mo Índia.

[Olutalatu pefo 15]

O Asafrau

Opo onombao ononyingi mbuhike mo Isilayeli, ankho mbutyindwa okutauluka oluhandya lwo Arabia. Omukanda Book of Spices, wati: “Moluotyo, mokueenda kuomanima omanyingi Puetyi Kristu Eheneye, o Arabia ankho oyo vala ilinga ovitanda ovio povilongo vikahi pokati Koutundilo no Koutakelo.” Ovimato viapama viomapundaumbo o kohale, na apa ankho patula onongendi, vivasiwa ko Negev kokumbili kwo Isilayeli, vilekesa onondyila mbo valandesi vonombao. Onomphangu ombo, tupu “mbulekesa . . . oungendi omunene ovanthu vo kokumbili kwo Arabia ankho valinga, okuenda no ko Mediterrânio.”

“Onombao ankho kambupuiya okumbutyinda, mahi mbulanda onombongo ononyingi, mbuovolwa unene, nokuakolela unene monondando.”​—The Book of Spices

Ovanthu ovanyingi vatyinda onombao ombo mbunika nawa, ankho apeho vaendela kumwe ono kilometu mbuhungi po 1.800, okuyauluka oluhandya lwo Arabia. (Jó 6:19) Ombimbiliya ipopia ova Ismayeli ovakuavitanda vatyindile ombao yo “ladanu, no balsamu, nomakakava ena omaka,” ankho vatunda ko Gileade vaya no ko Egitu. (Gênesis 37:25) Ovana va Jako avalandesa ondenge yavo Jose kovanthu ovo.

“APA PAPOLWA ONDANDO ANKHO PAHOLEKWA”

[Olutalatu pefo 15]

O Endru

Mokueenda kuomanima omanyingi, ova Arabe vala ankho vei apa patunda onombao. Ankho ovo vala valandesa onombao mbo ko Ásia, ngo kassia no kanela. Opo vasoyese ova Mediterrâneo no vo Koutundilo okulipaka monondando ombo, ova Arabe avayandyanesa omahipululo atilisa owoma konthele yokuvasa onombao ombo. Omukanda Book of Spices wapopia okuti, apa patunda onombao ombo, “ankho paholekwa.”

[Olutalatu pefo 15]

O Kominyu

Omatutu patyi ova Arabia vayandyanesile? Omuhipululi umwe omu gregu ankho utiwa Heródoto waliko puetyi Kristu eheneye, wahipulula konthele yomatutu amwe apopilwe, oviila vimwe vitilisa owoma ankho vitunga ovityiyu nomakakava omuti utunda otyisimbulo tyitiwa kanela, momakomo muhetavela okuenda. Wati, opo ovanthu vavase omakakava oo, vapaka ovinthuli ovinene viohitu mombuelo yekomo. Iya oviila avityindi-po ohito oyo, okutuala povityiyu viavio, ovityiyu avitokela pohi. Ovanthu avahateka liwa-liwa avakoyo-po omakakava o kanela, avekeelandesa ko vakuavitanda. Omatutu oo eliyandyanene unene. Omukanda Book of Spices wapopia okuti, moluotyo, “o [kanela] ankho ilanda onombongo ononyingi, mokonda vati okuimona ipuilisa unene.”

[Olutalatu pefo 15]

Oluatalau

Konyima, atyimoneka okuti etyi ova Arabe ankho vapopia omatutu vala, iya ondando yavo aitoko. Konthyimbi yotyita tyo tete puetyi Kristu eheneye, o Alexandria mo Egito, aikala nomalimba omanene okulandesa onombao. Onombapolo mbo va Roma mbuendeswa nomphepo melunga enene litiwa Índico, ankho mbutunda ko Egitu ambuende ko Índia. Moluotyo, onombao mbokuakolela unene, ambukala ononyingi, iya aihalande vali onombongo ononyingi.

Hono, oolu yakolela vali konombao. Ngotyo, onombao ha-vipuka vali viatokala okupewa ohamba. Mahi, ovanthu ovanyingi mouye auho vatualako okupaka onombao momilela, no movihemba, novisimbulo viokupaka mokulia. Ngotyo, mokonda yokunika nawa, onombao, novisimbulo, hono viakaka unene, ngo kohale.

[Olutalatu pefo 14]

O kanela

a Kohale, ondaka yapitiyua “ombao” ine “onombao,” ankho haunene ohinde itunda komakakava omuti, novifo vinika nawa, ha visimbolo-ko viokupakwa mokulia.

b “Omulela wo balsamu” ombao ankho ipolwa komakakava omiti, no kovifo.

Oñgeni Onombao Ankho Mbuundapeswa Kohale

Omulela wokulembula no isesu ikola. Jeova wapopilile Moisesi oñgeni omulela wokulembula no isesu ikola, ankho vina okulingwa. Ankho vilingwa no nombao ononkhuana mbelikalaila. (Êxodo 30:22-25, 34-38) Ovanakwa vamwe, ankho ovanongo kokulinga omulela wokulembula, nokuyunga nawa onombao ombo.​—Números 4:16; 1 Crônicas 9:30.

Omilela vinika nawa. Ovanthu ovahona ankho vapaka omilela ovio vinika nawa monondyuo mbavo, no kovikutu, no komaula, nokuviwava. (Ester 2:12; Provérbios 7:17; Cântico de Salomão 3:6, 7; 4:13, 14) Maliya omphange ya Lasalu, watilile konohuki no konomphai mba Jesus, “omulela unika nawa o nardu yotyotyili,” ulanda onombongo ononyingi unene. Okapindi okatutu “konardu yotyotyili,” ankho kalanda onombongo omuundapi afetwa enima aliho.​—Marcos 14:3-5; João 12:3-5.

Pokupongiya ovivimbi vikapakwa. Nikodemu waavele o “mirra nomulela wendombo” pala okupongiya olutu lwa Jesus’ opo akapakwe. (João 19:39, 40) Iya ovalongwa vamwe va Jesus vapongiyile “onombao nomilela vinika nawa” avevityindi kelangalo liae.​—Lucas 23:56–24:1. 24:1.

Ovisimbulo. Ova Isilayeli tupu ankho vapaka ovisimbulo mokulia, monohi ine omombisi no mohitu novikuavo vali, pala okukupepesa vali. Ovisimbulo ovikuavo ine onombao, ankho mbupakwa movinyu.​—Cântico de Salomão 8:2.

Oñgeni Onombao Mbapelwe Jesus Ankho Mbulingwa

O isesu ine o olibano, no mirra, ankho vilingwa nomaka omiti omitutu no omikete.

Omiti vitunda o olibano, ankho vimena kokumbili kwo Arabia, iya omiti vitunda o mirra ankho vimena momaluhandya o Somalia no Iêmen. Onombao ombo onombali ankho mbapandwa unene, mokonda mbunika vali nawa. Jeova wembukoyele pala efendelo liae. O mirra ankho ipakwa momulela wokulembula, iya o olibano ankho ipakwa mo isesu ikola. (Êxodo 30:23-25, 34-37) Mahi ankho mbuundapeswa monkhalelo yelikalaila.

O isesu ankho iyokwa opo omuniko wayo wiivale. Mahi o mirra, ankho kaiyokwa. O mirra yapopiwa ovikando vitatu mehipululo konthele ya Jesus: weipelue puetyi olukembe (Mateus 2:11), eipewa kumwe novinyu pala okutulisa ine okuokeya onongembia puetyi ekahi momuti (Marcos 15:23), tupu ankho ikahi ponombao mbaetelwe pokupongiya olutu lwae opo lupakwe. (João 19:39)

    Nyaneka Publications (1998-2026)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma