Okuti Ove Utetekela Okukala Nehumbilo Novakuatate?
“Nohole youkuatate, kalei noluembia kese umwe namukuavo. Kalei ovatete kokukala nehumbilo kese umwe namukuavo.”—ROMANOS 12:10.
1, 2. (a) Elondolo patyi Paulu aava momukanda wae ahonekela ova Roma? (b) Omapulo patyi matulilongesa?
MOMUKANDA apostolu Paulu ahonekela ova Roma, oe watoneka okupopia okuti tyakolela kuonthue Vakristau tukale nohole mewaneno. Oe utuhinangelesa okuti tuhakalei nohole ‘yokulikembesa.’ Tupu wapopia “ohole youkuatate,” iya ati ohole oyo yesukisa okulekeswa “noluembia.”—Romanos 12:9, 10a.
2 Tyotyili okukala nohole novakuatate hakukala vala nesuko navakuetu. Tyesukisa okulinga ovipuka vilekesa okuti tuna ohole navo. Mokonda inkha katuvilekesa muevi tulinga, nawike mamono ohole yetu noluembia luetu. Moluotyo, Paulu wayawisako okuti: “Kalei ovatete kokukala nehumbilo kese umwe namukuavo.” (Romanos 12:10b) Okukala nehumbilo tyakutikinya tyi? Omokonda yatyi tyakolela tukale ovatete okukala nehumbilo novakuatate? Oñgeni matutyilingi?
Kala Nonthilo Nehumbilo
3. Melaka lio Hebreu no Gregu, oityi tyihangununa ondaka “ehumbilo”?
3 Ondaka yo Hebreu “ehumbilo” ihangununa “omulemo.” Omunthu una wahumbua utalwa ngatyina omunene unene ine wakolela unene. Tupu Movihonekwa ondaka oyo ihole okupitiyua okuti “enkhimano,” tupu ilekesa ounene wa una ukahi nokuhumbwa. (Gênesis 45:13) Ondaka yo Gregu yapitiyua “ehumbilo,” Mombimbiliya ihangununa okupanda, okuhumba etyi tyina esilivilo, tyakolela. (Lucas 14:10) Tyotyili, vana tuahumba vakolela, kuonthue vena esilivilo enene.
4, 5. Oñgeni okulekesa ehumbilo nokukala nonthilo vielikuata kumwe nawa? Ava ongeleka.
4 Okuhumba vakuetu tyakutikinya tyi? Tyihimbika nonthilo. Tyotyili, onondaka “ehumbilo,” “nonthilo,” ovikando ovinyingi mbupopiwa kumwe, mokonda mbelikuata nawa kumwe. Ehumbilo, elekeso liokuti omunthu una onthilo. Tupu, onthilo ilekesa oñgeni tutala ovakuatate vetu, iya ehumbilo lilekesa oñgeni tuvetekula.
5 Oñgeni Omukristau apondola okukala nehumbilo liotyotyili novakuatate inkha oe utupu navo onthilo momutima? (3 João 9, 10) Ngetyi omuti upondola okukula vala nokutualako inkha upaka omii moohi ongwa, nehumbilo lipondola vala okukala liotyotyili nokutualako, inkha likahi momutima wonthilo. Ngotyo, mokonda ehumbilo liotyotyili kalikulila momutima uhena onthilo yotyotyili, kalisete okupwa. Otyo Paulu atualelako nelondolo liae konthele yokulekesa ehumbilo nonondaka mbehehi mbayandyuluka, mbati: ‘Ohole yenyi ihakale yokulikembesa.’—Romanos 12:9; tanga 1 Pedro 1:22.
Humba Vana Vatungwa “Otyifuika tya Huku”
6, 7. Oityi tuesukisila okukala nonthilo navakuetu?
6 Tyetyi okukala nonthilo momutima navakuetu tyakolela opo tuvehumbe, onthue katupondola okulimbwa omahunga tuavelwa Novihonekwa okukala nonthilo novakuatate vetu aveho. Ngotyo, tutalei evali pomahunga oo.
7 Tyelikalela novipuka ovikuavo viokuna omuenyo pano pohi, ovanthu vatunga “otyifuika tya Huku.” (Tiago 3:9) Moluotyo, onthue tuna ovituwa ngo viae, ohole, nounongo, nouviuki. Tupu tala ovipuka ovikuavo tuapewa Nomupakeko wetu. Omuhoneki wono salmu wati: “Jeova . . . , enkhimano liove likahi nokuhipululwa keulu! . . . Tupu wemutunga [omunthu] omututu vali ku vana velifwa na Huku. Iya konyima omuvaleka omunkhima [“ehumbilo,” Tradução interconfessional] nounene.” (Salmo 8:1, 4, 5; 104:1)a Ovikando ovinyingi Huku uvaleka ine ufiwisa ovanthu mokuvepa ounene, nokuvehumba, nokuvepanda. Ngotyo, tyina tupanda omunthu mukuetu, tukahi nokuimbuka oku Kuatuka ehumbilo liovanthu, Jeova. Moluotyo inkha tuna omahunga okukala nonthilo novanthu aveho, tuna vali omahunga omanene okukala nonthilo novakuatate vetu!—João 3:16; Gálatas 6:10.
Tuvanthu Vombunga Ike Vala
8, 9. Ehunga patyi liokukala nehumbilo novakuatate Paulu apopia?
8 Paulu wapopia ehunga ekuavo liokukala nonthilo navakuetu. Etyi eheneave elondolo konthele yokukala nehumbilo, oe wati: “Kalei noluembia kese umwe namukuavo.” Ondaka yo Gregu yapitiyua “oluembia” ilekesa oupanga omunene uwaneka ombunga yokuna oluembia nokulivatela pokati. Ngotyo, etyi Paulu aundapesa ondaka oyo, ankho ukahi nokulekesa nawa okuti mewaneno muna okukala oupanga wapama nohole, ngombunga ina ewaneko. (Romanos 12:5) Tupu hinangela okuti Paulu wahonekela onondaka ombo Ovakristau ovalembulwa, aveho vakala ovana va He wike, Jeova. Ngotyo, ankho pahe ombunga yeliwaneka nawa monkhalelo yakolela unene. Tupu, Ovakristau ovalembulwa mononthiki mba Paulu ankho vena ehunga enene liokukala nonthilo kese umwe namukuavo. Na hono, ovalembulwa vena onthilo pokati.
9 Iya konthele ya vana “vonongi ononkhuavo”? (João 10:16) Namphila nkhele havana va Huku, mahi vapondola okuliihana okuti ovakuatate no nomphange, mokonda vekahi mombunga ike yawanekua Yovakristau ouye auho. (1 Pedro 2:17; 5:9) Moluotyo, inkha vonongi ononkhuavo vanoñgonoka nawa oityi veliihanena okuti “mukuatate” ine “mphange,” navo vena ehunga enene liokukala nomutima una onthilo novakuatate vavo.—Tanga 1 Pedro 3:8.
Tyakolela Unene Mokonda Yatyi?
10, 11. Omokonda yatyi tyakolela unene okukala nonthilo nehumbilo?
10 Okukala nehumbilo tyakolela unene mokonda yatyi? Omokonda, okukala nehumbilo novakuatate vetu no nomphange, tyieta ouwa omuene newaneko mewaneno aliho.
11 Tyotyili, onthue tuimbuka okuti okukala noupanga omuwa na Jeova, nokuvatelwa nospilitu yae, tyitupameka unene onthue Vakristau votyotyili. (Salmo 36:7; João 14:26) Tupu, tyina ovakuatate vetu valekesa okuti tuna esilivilo, tyitupameka unene. (Provérbios 25:11) Tuhambukwa unene tyina umwe apopia ine alinga evi vilekesa okuti una onthilo nonthue. Otyo tyipameka vali unene etokolo lietu liokutualako okuendela nehambu mondyila yomuenyo. Hamwe noove ongotyo uhole okulitehelela.
12. Oñgeni kese umwe puonthue malingi etyi tyieta oupanga nohole mewaneno?
12 Hono, mokonda Jeova wii okuti onthue tuesukisa okulingilwa onthilo, utulondola Mondaka yae okuti, “lingei ononkhono mbokukala nehumbilo navakuenyi.” (Romanos 12:10; Nova Tradução na Linguangem de Hoje; tanga Mateus 7:12.) Ovakristau aveho vapaka elondolo olio momutima, valinga etyi tyeta omuenyo omuwa nohole pokati ko Vakristau ouye auho. Ngotyo, otyiwa tulipule okuti, ‘Onalupi nalekesa nonondaka nevi ndyilinga okuti ndyina ehumbilo enene novakuatate no nomphange mewaneno?’—Romanos 13:8.
Otyilinga Atuho Tuna Okulinga
13. (a) Olie una okutetekela okuhumba vakuavo? (b) Onondaka mba Paulu mu Romanos 1:7, mbulekesa tyi?
13 Olie matetekela okukala nehumbilo namukuavo? Momukanda Paulu ahonekela ova Hebreu wapopia Ovakristau ovakulu vewaneno okuti “vekahi komutwe pokati kenyi.” (Hebreus 13:17) Tyotyili, ovakulu vewaneno vahongolela ovilinga ovinyingi. Mahi, mokonda ovanthita votyunda, vesukisa okutetekela okukala nehumbilo novakuatate vavo, novakulu vakuavo vewaneno. Mongeleka, tyina ovakulu vewaneno veliongiya pala okupopia omasuka-suka opaspilitu ewaneno, valekesa okuti velihumba pokati, tyina vatehelela nawa etyi ovakulu vakuavo vapopia. Tupu, valekesa ehumbilo pokulinga omatokolo, mokupanda omalosoke netyi tyapopia ovakulu vakuavo aveho. (Atos 15:6-15) Onthue tuna okuhinangela okuti omukanda Paulu ahonekelelele ova Roma ankho hapala vala ovakulu vewaneno, mahi o pala ewaneno aliho. (Romanos 1:7) Ngotyo, elondolo liokutetekela okukala nehumbilo navakuetu tupu opala onthue hono.
14. (a) Lekesa oñgeni okukala nehumbilo tyelikalela nokutetekela okulekesa ehumbilo? (b) Omapulo patyi tuesukisa okulilinga?
14 Tupu tala onthele yelondolo lia Paulu. Oe kalondolele ovakuatate vae ko Roma opo valekese vala ehumbilo, mahi, opo vatetekele okulekesa ehumbilo. Oityi apopila ngotyo? Soka kongeleka ei. Okuti omulongesi upondola okulondola ovalongwa vetyivilale okutanga opo velilongese okutanga? Au. Vetyivilale okutanga. Anthi, omulongesi uhanda okuvevatela opo vatange vali nawa. Tupu, okukala nohole ituavela ondundo yokuhumba vakuetu, enyingilikilo lio Vakristau votyotyili. (João 13:35) Anthi, ngetyi ovalongwa vapondola okutualako okulongoka nawa inkha velilongesa okutanga vali nawa, nonthue tupondola okulongoka vali nawa inkha tukala ovatete kokulekesa ehumbilo. (1 Tessalonicenses 4:9, 10) Atuho tuapewa otyilinga otyo. Onthue tuesukisa okulipula okuti: Ndyikahi nokulinga ngotyo, okutetekela okuhumba vakuetu mewaneno?
Humba “Vokuahepa”
15, 16. (a) Tyina tulekesa ehumbilo ovalie tuhapondola okulimbwa, iya omokonda yatyi? (b) Oityi matyilekesa okuti tuna onthilo yotyotyili novakuatate vetu aveho no nomphange?
15 Tyina tulekesa ehumbilo, ovalie tuhapondola okulimbwa? Ondaka ya Huku yati: “Una wokuna okankhenda no vokuahepa, ukahi nokuundika Jeova, iya Oe mekemuavela ondyambi yae.” (Provérbios 19:17) Oñgeni onondaka mbotyitumino otyo mbutuvatela, putyina tulinga ononkhono mbokutetekela okulekesa ehumbilo?
16 Ove motavela okuti ovanthu ovanyingi valekesa ehumbilo vana vevetumina, mahi, ovanthu ovo kavahumbu vana ovo vatumina. Anthi, Jeova hatyoko ekahi. Oe wati: “Mandyihumbu vana vena ehumbilo naame.” (1 Samuel 2:30; Salmo 113:5-7) Jeova ulekesa ehumbilo aveho vana vemuumbila nokuna ehumbilo nae. Oe kapenyenyeka “vokuahepa.” (Tanga Isaías 57:15; 2 Crônicas 16:9.) Tyotyili, onthue tuhanda okuhetekela Jeova. Ngotyo, inkha tuhanda okunoñgonoka inkha tukahi nokulekesa vakuetu ehumbilo liotyotyili, tuesukisa okulipula okuti, ‘Oñgeni ndyitala vana vehena otyilinga mewaneno? (João 13:14, 15) Ekumbululo liepulo olio, malilekesa nawa alo pi tuna ehumbilo liotyotyili navakuetu.—Tanga Filipenses 2:3, 4.
Tulekesei Ehumbilo Mokuava Omuvo Wetu
17. Omonkhalelo patyi yavilapo onthue tuna okutetekela okulekesa ehumbilo? Omokonda yatyi?
17 Omonkhalelo patyi yavilapo matutetekela okulekesa ehumbilo aveho mewaneno? Omokuavela vakuetu omuvo wetu. Omokonda yatyi? Omokonda onthue Vakristau, tuna ovilinga ovinyingi momuenyo, iya okufuisapo ovilinga vietu ovinyingi mewaneno, tyihanda omuvo. Moluotyo, kuonthue omuvo wakolela unene. Ngotyo, tutyii okuti katyaviukila okuita ovakuatate vetu no nomphange vetuavele omuvo omunyingi. Tupu, tupandula tyina vakuetu mewaneno vaimbuka okuti kavapondola okutuita omuvo omunyingi.
18. Ngetyi tyilekesa olutalatu pefo 18, oñgeni matulekesa okuti tuhanda okuavela ovakuatate vetu omuvo wetu?
18 Anthi, tupu onthue (haunene vokuna otyilinga tyokunthita ewaneno) tuimbuka okuti otyiwa okukala nehando liokuavela ovakuatate vetu omuvo wetu. Ngotyo, okuyekapo katutu ovilinga vietu opo tutomphole navo, matyilekesa okuti tuna onthilo navo. Omonkhalelo patyi? Tyina tutalamapo katutu movilinga vietu opo tuavele omuvo ovakuatate vetu, ngotyo, onthue tukahi nokuvepopila okuti ‘onwe muakolela unene komaiho ange, alo umwe nayekapo nkhele ovilinga viange, opo tutompholepo.’ (Marcos 6:30-34) Tupu, inkha katutyilingi, matyilekesa otyipuka otyikuavo. Inkha katutalamapo katutu movilinga vietu, opo tukapopie novakuatate vetu, ovo mavelitehelela okuti kuonthue vetupu esilivilo. Tyotyili, tutyii okuti pamwe ovilinga vimwe vina okulingwa liwa, iya katyitavela okutalama. Mahi, no ngotyo, okutalamapo katutu ine okuhatalama, opo tuavele katutu vakuetu omuvo wetu, matyilekesa ehumbilo enene tuna novakuatate vetu no nomphange.—1 Coríntios 10:24.
Tokola Okutetekela
19. Omonkhalelo patyi onkhuavo tupondola okulekesa ehumbilo ovakuatate vetu?
19 Kuna ononkhalelo ononkhuavo tupondola okulekesa okuti tuahumba ovakuatate vetu. Mongeleka, tyina tuavela ovakuatate vetu omuvo wetu, tupu tuna okuvetehelela nawa. Tupu, Jeova wava ongeleka konthele yotyo. Omuhoneki wono salmu wati: “Omaiho a Jeova atala ovaviuki. Iya omatwi ae atehelela tyina vaita ombatelo.” (Salmo 34:15) Onthue tulinga ononkhono mbokuhetekela Jeova, mokutala kovakuatate vetu nokuvetehelela nawa, haunene vana veya okutuita ombatelo. Tyina tulinga ngotyo tulekesa okuti tuevehumba.
20. Omahinangeleso patyi konthele yokulekesa ehumbilo tuesukisa okunoñgonoka?
20 Ngetyi tuelilongesa, onthue tuna okunoñgonoka omokonda yatyi tuesukisila okukala nehumbilo liotyotyili novakuatate vetu. Tupu tuovola onomphitilo mbokukala ovatete okulekesa ehumbilo aveho, alo umwe vokuahepa. Inkha tulinga ngotyo, matupameka oupanga wetu novakuatate vetu nokukala newaneko mewaneno. Moluotyo, tuhalekesei vala ehumbilo, mahi haunene tutualeiko okukala ovatete okuhumba vakuetu. Okuti ove watokola okulinga ngotyo?
[Onondaka Poutoi]
a Onondaka mba David mo Salmu 8, tupu eulu lipopia konthele yomulume uhena onkhali Jesus Kristu.—Hebreus 2:6-9.
Okuti Ove Utyihinangela?
• Oñgeni okulekesa ehumbilo nokukala nonthilo vielikuata kumwe nawa?
• Omahunga patyi tuna pala okuhumba ovakuatate vetu?
• Omokonda yatyi tyakolela okukala nehumbilo kese umwe na namukuavo?
• Omononkhalelo patyi matulekesa ehumbilo ovakuatate vetu?