Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • w14 6/15 pp. 8-11
  • Kuatesako Ovakuatate Velihenga Ñgeni?

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Kuatesako Ovakuatate Velihenga Ñgeni?
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2014
  • Onthele-kati
  • Tyelifwa
  • OKULWA NOMALUSOKE AHAVIUKILE
  • LINGA ONONKHONO MBOKUSOKA MONKHALELO YAPOLA POKATI
  • OKUKALA NOUNYE NOKUSOKA OKUTI KAVEKUHANDE
  • Tyina Muamelihenge Enda Nokomutue
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2013
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2014
w14 6/15 pp. 8-11

Kuatesako Ovakuatate Velihenga Ñgeni?

Omukai ukahi nokupameka omphange Omukristau wahengua

Ove hamwe wii ovanthu ovanyingi velihenga, mokonda okulihenga hono tyakaka unene. Mongeleka, omaovololo mo Polônia alekesa okuti vokuanepa nomanima 30, konyima yomanima epandu ovanyingi puvo velihenga. Mahi vokuna omanima oo, havoko vala velihenga.

Tyotyili, o Institute for Family Policy in Spain (Instituto Para Apólice Familiar na Espanha), yati: “Onombalulo ko [Europa] mbulekesa okuti ovanyingi vokuelinepa mavelihenge.” Tupu, otyo tyikahi nokumoneka kovilongo ovikuavo.

OKULWA NOMALUSOKE AHAVIUKILE

Omokonda yatyi ovanthu velihengela unene? Omunongo umwe wokuavela onondonga ovalinepi Koutundilo wo Europa, wati: “Okulihenga opala vala okulekesa okuti oupanga ankho ovalinepi vena wapuale iya veliyapuka, otyipuka tyimwe tyieta oluihamo olunene.” Ayawisako okuti vapondola okukala tyanumana, nokuelivela, nokuasoya, nokuna ohonyi. Ovikando vimwe vapondola okusoka okuliipaa. Tyina vakahoneka omikanda viokulihenga kombonge, pahe vahimbika onkhalelo onkhuavo yomuenyo wavo. Mokonda ulitehelela okuti ukahi aike iya weliyapuka nou ankho elinepa nae, omunthu wokuahengua upondola okulipula okuti: ‘Pahe ndyike vala, tyotyili ame lie? Oityi ame ndyihanda momuenyo?’

Ewa uhinangela oñgeni ankho elitehela omanima amwe konyima, wati: “Etyi tuelihenga, ankho ndyina unene ohonyi, ovomunthele yange, navana ndyiundapa navo, ankho vandyihana okuti ‘wokuahengua.’ Ankho nanumana unene. Mokonda nesalele novana vevali, ankho ndyina okukala ina na tate yavo.”a Adam, waundapa omanima 12 ngomukulu weuaneno, wati: “Ankho hilihumbu vali, iya pamwe ankho ndyinumana, ankho ndyiovola okuliyapula kovanthu aveho.”

LINGA ONONKHONO MBOKUSOKA MONKHALELO YAPOLA POKATI

Mokonda yotyiho konthele yetyi matyikevemonekela komutwe, vamwe valinga ononkhono mbokusoka monkhalelo yapola pokati, namphila palambale omanima tunde etyi velihenga. Vapondola okusoka okuti vakuavo kavesukile navo. Tupu, omuhoneki umwe wapopia okuti pahe “vena okupilulula ovituwa viavo, nokuovola okutetulula ovitateka monkhalelo yavo muene.”

Stanisław uhinangela okuti: “Etyi tuelihenga, omukai wange wanthyilika okutala ovana vange vevali. Otyo atyindingisa okulitehela okuti nawike wesuka vali naame, alo umwe Jeova wandyekapo. Ankho ndyihanda vala okunkhia. Mokueenda kuomuvo, andyiimbuka okuti olusoke luange ankho kaluaviukile.” Wanda, velihenga, tupu ankho una otyiho konthele yetyi matyikemumonekela komutwe, wati: “Ankho ndyisoka okuti konyima yokulihenga, ovanthu, okukutikinyamo ovakuatate nonomphange kamavesuku vali naame novana vange. Mahi, ovakuatate vankhuatesileko unene okutekula ovana vange opo vakale ovafendi va Jeova.”

Upondola okunoñgonoka monondaka ombo okuti konyima yokulihenga, vamwe valwa nomalusoke ahaviukile. Vapondola okukala nolusoke luahaviukile konthele yavo muene, okusoka okuti kavasilivila, iya petupu nawike wesuka navo. Tupu vapondola okukoyesa vakuavo. Moluotyo, vapondola okuhimbika okusoka okuti ovakuatate nonomphange mewaneno kavesukile navo. Tyotyili, onongeleka ombo, ngetyi ongeleka ya Stanisław, na Wanda, mbulekesa okuti vana velihenga, vapondola okuimbuka okuti ovakuatate vavo nonomphange tyilityili vesuka navo. Ovakuatate vetu nonomphange, vena esuko enene, namphila tyina vetukuatesako ponthyimbi hamwe katutyimono.

OKUKALA NOUNYE NOKUSOKA OKUTI KAVEKUHANDE

Namphila tulinga ononkhono opo tukuateseko omukuatate ine omphange velihenga, ovikando vimwe nkhele upondola okukala nounye nokulitehela okuti kavemuhande. Omphange umwe wati, namphila palambale omanima etyinana tunde etyi tuelihenga, ovikando vimwe nkhele ndyinumana, nokulitehela okuti nawike unthyole. Tyina elitehelela ngotyo, uhanda vala okukala aike opo alile.

Tyakolela unene vana velihenga vahakale notyituwa tyokuhanda vala okukala aveke. (Pro. 18:1) Tupu, inkha omukai, wesukisa okulunguka opo ahakale notyituwa tyokukaovola vala onondonga komukuatate, iya inkha omulume, nae wesukisa okulunguka opo ahakale notyituwa tyokukaovola vala onondonga komphange. Okulinga ngotyo, tyipondola okutuala kokulihanda.

Tyina ovakuatate vetu nonomphange vakala nounye, nokulitehela okuti kaveholwe, nokukala notyiho konthele yetyi matyikamoneka komutwe, tuhanda okuovola okunoñgonoka etyi vasoka, nokulinga atyiho tuvila opo tuvekuateseko. Inkha tulinga ngotyo, matuhetekela Jeova. (Sal. 55:22; 1 Ped. 5:6, 7) Mokonda tumapanga avo otyotyili, tupondola okukala nonthumbi yokuti mavapande ombatelo tuveavela!​—Pro. 17:17; 18:24.

a Omanyina amwe apilululwa.

Tala Okulihenga Monkhalelo Yapola Pokati

Otyinepo otyipuka tyakolela unene kovaumbili va Jeova. Otyo tulandulila etyi Ovihonekwa vipopia. Mongeleka, mu Malaquias 2:16, Huku wapopia nokuayandyuluka okuti: “Ndyiyele okulihenga.” Ovihonekwa vipopia okuti ovalinepi vapondola vala okulihenga inkha umwe puvo ulinga oumbalehi. Onkhali imwe onene okulihenga vala mokonda kamulivili nawa, apehena ehunga Liombimbiliya, hamwe omokonda ukahi nokupanga okulinepa nomunthu omukuavo.​—Gên. 2:22-24; Deu. 5:21; Mat. 19:4-6, 9.

Mahi inkha Omukristau umwe velihenga mokonda una ankho elinepa nae walinga oumbalehi, ovakuatate nonomphange mewaneno mavemukuatesako. Vahetekela Jeova pokulinga atyiho vevila opo vakuateseko ovaviuki “vaihamenwa komutima.”​—Sal. 34:15, 18; Isa. 41:10.

Oñgeni Upondola Okukuatesako?

Okuti upondola okuava ombatelo yesukisa? Oityi upondola okulinga opo ukuateseko vana vena omalusoke ngaa apopiwa konthyimbi yonthele ei? Tala etyi Ombimbiliya ipopia, nokunoñgonoka oñgeni Ovakristau ovakuatyili vaava ombatelo.

Kala omuteheleli omuwa. (Pro. 16:20, 23)

Konyima yokulihenga, vamwe hamwe vahanda okupopia etyi tyaendapo mahi vamwe kavahande. Iya otyo tyipondola okunumanesa omunthu atyehemulingi nawa iya tyotyili tyipondola okuhatepulula otyiho. (Pro. 12:25; Rom. 12:15) Michał, wakuatesileko Adam, wapopiua konthyimbi, walekeseka okuti upondola okukala omuteheleli omuwa, nokuna okankhenda, namphila uhei ovipuka aviho viaendapo, wati: “Naovola okukuatesako Adam okunoñgonoka okuti momuvo wovitateka natyina asoya, upondola okumphopila tyimwe ankho ahahandele okupopia.” Ngotyo, Michał wapopia nokuayandyuluka okuti kekahi nokuovola okunoñgonoka ovipuka aviho viaendapo. Mahi, mokonda epanga liotyotyili emutehelela nawa. Tupondola okulinga otyipuka tyimwe tyikahi nawa tyina eliongiyo nkhele lihenehimbike ine konyima yeliongiyo pokupopia vala okuti: “Ovipuka vikahi ñgeni? Ame ndyityii okuti ukahi nokulamba momuvo umwe wepuiya. Ndyikahi pano pala okukukuatesako.”

Lekesa okuti wesuka. (Fil. 2:4)

Mirosław uhinangela okuti: “Ame nomukai wange tuaovola omuvo opo tukuateseko omphange umwe wahengua. Mongeleka, tuapangiya ekumba liepito liae. Tupu atumutuala kondotolo netukutuku lietu.” Ovipuka ovio okuvitala ngoti ovitutu, mahi viakolela, iya viemukuatesileko. Omphange wakuatesilueko novalinepi ovo, katutu-katutu ahimbika okupama. Iya ahimbika ovilinga vioukokoli-ndyila, iya omona wae omukainthu una omanima 11 ambatisalwa.

Ovalinepi vekahi nokukuatesako omphange Omukristau wahengua

Kuatesako omunthu wahengua okunoñgonoka okuti Jeova wii otyitateka tyae.

Mukuatesako okunoñgonoka okuti namphila asoka okuti kasilivila, mahi komaiho a Huku wakolela. Ovaumbili aveho va Jeova vakolela unene, iya “vakolela vali tyipona oviila ovinyingi.” (Mat. 10:29-31) “Jeova oe omutali womitima” iya utyivila okunoñgonoka vana vahengwa. Jeova kayekepo ovaumbili vae vekolelo. (Pro. 17:3; Sal. 145:18; Heb. 13:5) Ngotyo, kuatesako una wahengua okunoñgonoka okuti Huku upanda unene ohole ena notyili, nononkhono alinga opo emuumbile.​—Fil. 2:29.

Pameka una wahengua opo ahakambe komaliongiyo.

Vamwe tyina vena ovitateka, tyipondola okuvepuiya okuenda komaliongiyo. Mahi, omomaliongiyo mavavasi ononkhono, nondundo yesukisa opo vakoleleye momivo ovio viepwiya. Omaliongiyo etu “apameka.” (1 Cor. 14:26; Sal. 122:1) Konthele oyo, ovakulu vewaneno vesukisa okulinga ononkhono mbokuovola nokupameka vana vasoya iya vahamoneka komaliongiyo. Otyiwa okukevetalelapo ine okuvetelefonalela. Wanda, wapopiua konthyimbi, wati: “Nkhele tuhinangela etyi vetutekula noluembia.”

Avela ondundo una wahengua opo apameke oupanga wae na Huku nelikuambelo, nelilongeso lioulike, nokusokolola kuetyi elilongesa. (Tia. 4:8)

Namphila Jeova o wepondolo aliho iya ukala keulu, ukuatesako “vana veliola omutima, nokuaihamenwa komutima, vokuna onthilo nondaka [Yae].” Hinangelesa una wahengua okuti atuho tupolako ouwa tyina tufuena ku Huku nelikuambelo, nelilongeso lioulike.—Isa. 66:2.

Undapelei kumwe movilinga viokuivisa ine okupongiya pala eliongiyo.

Ovakuatate vevali vekahi movilinga viokuivisa

Otyo matyikuatesako Omukristau wahengua okukala vali nonthumbi putyina atualako okulinga ovipuka ovikuavo. Marta wakuatesileko omphange umwe wombili ankho waihamenua unene etyi ahengwa, wati: “Apeho ankho tuundapa kumwe movilinga viokuivisa. Ankho tyituhambukiswa tyina tutala okuti tuetyivila okulinga etyi tuapangele. Pamwe tupongiya atuho pala eliongiyo, iya konyima atutelekapo tyimwe atuli.”

    Nyaneka Publications (1998-2026)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma