Kuatesako Ovakuatate Velihenga Ñgeni?
Ove hamwe wii ovanthu ovanyingi velihenga, mokonda okulihenga hono tyakaka unene. Mongeleka, omaovololo mo Polônia alekesa okuti vokuanepa nomanima 30, konyima yomanima epandu ovanyingi puvo velihenga. Mahi vokuna omanima oo, havoko vala velihenga.
Tyotyili, o Institute for Family Policy in Spain (Instituto Para Apólice Familiar na Espanha), yati: “Onombalulo ko [Europa] mbulekesa okuti ovanyingi vokuelinepa mavelihenge.” Tupu, otyo tyikahi nokumoneka kovilongo ovikuavo.
OKULWA NOMALUSOKE AHAVIUKILE
Omokonda yatyi ovanthu velihengela unene? Omunongo umwe wokuavela onondonga ovalinepi Koutundilo wo Europa, wati: “Okulihenga opala vala okulekesa okuti oupanga ankho ovalinepi vena wapuale iya veliyapuka, otyipuka tyimwe tyieta oluihamo olunene.” Ayawisako okuti vapondola okukala tyanumana, nokuelivela, nokuasoya, nokuna ohonyi. Ovikando vimwe vapondola okusoka okuliipaa. Tyina vakahoneka omikanda viokulihenga kombonge, pahe vahimbika onkhalelo onkhuavo yomuenyo wavo. Mokonda ulitehelela okuti ukahi aike iya weliyapuka nou ankho elinepa nae, omunthu wokuahengua upondola okulipula okuti: ‘Pahe ndyike vala, tyotyili ame lie? Oityi ame ndyihanda momuenyo?’
Ewa uhinangela oñgeni ankho elitehela omanima amwe konyima, wati: “Etyi tuelihenga, ankho ndyina unene ohonyi, ovomunthele yange, navana ndyiundapa navo, ankho vandyihana okuti ‘wokuahengua.’ Ankho nanumana unene. Mokonda nesalele novana vevali, ankho ndyina okukala ina na tate yavo.”a Adam, waundapa omanima 12 ngomukulu weuaneno, wati: “Ankho hilihumbu vali, iya pamwe ankho ndyinumana, ankho ndyiovola okuliyapula kovanthu aveho.”
LINGA ONONKHONO MBOKUSOKA MONKHALELO YAPOLA POKATI
Mokonda yotyiho konthele yetyi matyikevemonekela komutwe, vamwe valinga ononkhono mbokusoka monkhalelo yapola pokati, namphila palambale omanima tunde etyi velihenga. Vapondola okusoka okuti vakuavo kavesukile navo. Tupu, omuhoneki umwe wapopia okuti pahe “vena okupilulula ovituwa viavo, nokuovola okutetulula ovitateka monkhalelo yavo muene.”
Stanisław uhinangela okuti: “Etyi tuelihenga, omukai wange wanthyilika okutala ovana vange vevali. Otyo atyindingisa okulitehela okuti nawike wesuka vali naame, alo umwe Jeova wandyekapo. Ankho ndyihanda vala okunkhia. Mokueenda kuomuvo, andyiimbuka okuti olusoke luange ankho kaluaviukile.” Wanda, velihenga, tupu ankho una otyiho konthele yetyi matyikemumonekela komutwe, wati: “Ankho ndyisoka okuti konyima yokulihenga, ovanthu, okukutikinyamo ovakuatate nonomphange kamavesuku vali naame novana vange. Mahi, ovakuatate vankhuatesileko unene okutekula ovana vange opo vakale ovafendi va Jeova.”
Upondola okunoñgonoka monondaka ombo okuti konyima yokulihenga, vamwe valwa nomalusoke ahaviukile. Vapondola okukala nolusoke luahaviukile konthele yavo muene, okusoka okuti kavasilivila, iya petupu nawike wesuka navo. Tupu vapondola okukoyesa vakuavo. Moluotyo, vapondola okuhimbika okusoka okuti ovakuatate nonomphange mewaneno kavesukile navo. Tyotyili, onongeleka ombo, ngetyi ongeleka ya Stanisław, na Wanda, mbulekesa okuti vana velihenga, vapondola okuimbuka okuti ovakuatate vavo nonomphange tyilityili vesuka navo. Ovakuatate vetu nonomphange, vena esuko enene, namphila tyina vetukuatesako ponthyimbi hamwe katutyimono.
OKUKALA NOUNYE NOKUSOKA OKUTI KAVEKUHANDE
Namphila tulinga ononkhono opo tukuateseko omukuatate ine omphange velihenga, ovikando vimwe nkhele upondola okukala nounye nokulitehela okuti kavemuhande. Omphange umwe wati, namphila palambale omanima etyinana tunde etyi tuelihenga, ovikando vimwe nkhele ndyinumana, nokulitehela okuti nawike unthyole. Tyina elitehelela ngotyo, uhanda vala okukala aike opo alile.
Tyakolela unene vana velihenga vahakale notyituwa tyokuhanda vala okukala aveke. (Pro. 18:1) Tupu, inkha omukai, wesukisa okulunguka opo ahakale notyituwa tyokukaovola vala onondonga komukuatate, iya inkha omulume, nae wesukisa okulunguka opo ahakale notyituwa tyokukaovola vala onondonga komphange. Okulinga ngotyo, tyipondola okutuala kokulihanda.
Tyina ovakuatate vetu nonomphange vakala nounye, nokulitehela okuti kaveholwe, nokukala notyiho konthele yetyi matyikamoneka komutwe, tuhanda okuovola okunoñgonoka etyi vasoka, nokulinga atyiho tuvila opo tuvekuateseko. Inkha tulinga ngotyo, matuhetekela Jeova. (Sal. 55:22; 1 Ped. 5:6, 7) Mokonda tumapanga avo otyotyili, tupondola okukala nonthumbi yokuti mavapande ombatelo tuveavela!—Pro. 17:17; 18:24.
a Omanyina amwe apilululwa.