Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • wp16 No. 2 pp. 14-15
  • Ovikapitulu no Noversikulu Mombimbiliya Olie Weviyapaula?

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Ovikapitulu no Noversikulu Mombimbiliya Olie Weviyapaula?
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wouyingi)—2016
  • Onthele-kati
  • Tyelifwa
  • MUTUPU OVIKAPITULU NO NOVERSIKULU
  • OLIE WAYAPAULA OVIKAPITULU?
  • OLIE WAYAPAULA ONO VERSIKULU?
  • TYAETELA OUWA OVALILONGESI VOMBIMBILIYA
  • Oñgeni Motange Ombimbiliya Monkhalelo Ihambukiswa?
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wounyingi)—2017
  • A3 Oñgeni Ombimbiliya Yehika Kwoonthwe
    Ombimbiliya Ikola Yaava Ekevelelo Liouye Omupe
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wouyingi)—2016
wp16 No. 2 pp. 14-15
Onthele yomukanda wa Isaías Onombuingwa mbo Mar Morto

Ovikapitulu No NovresikuluMo Mbimbiliya Olie Weviyapaula?

SOKA ñgeno ove Umukristau kotyita tyo tete. Ewaneno lienyi liatambula omukanda watunda ko apostolu Paulu. Putyina utehelela etyi omukanda oo utangwa, ove wimbuka okuti ovikando vimwe onondaka mbumwe apostolu Paulu apopia, wembupola “movihonekwa vikola,” Ovihonekwa melaka lio Hebreu. (2 Timóteo 3:15) Iya olipopila okuti: ‘Nahandele ñgeno ndyitala apa Paulu apola onondaka ombo.’ Mahi, ñgeno katyapepukile okumbuvasa. Omokonda yatyi?

MUTUPU OVIKAPITULU NO NOVERSIKULU

Tala oñgeni ankho omikanda vio “vihonekwa vikola” pomuvo wo apostolu Paulu ankho vikahi. Umwe oyou walekesua apa, onthele imwe yomukanda wa Isaia, wapolua mo nombuingwa mbavasiwa meleva po Mar Morto. Oityi ove weete? Omukanda una onondaka ononyingi mbuli vala kumwe! Onondaka mbelitopekenya vala. Tupu, mutupu ovikapitulu no noversikulu, ngombu tuvasa Mombimbiliya hono.

Ovahoneki Vombimbiliya ankho kavatepaulile, onoversikulu novikapitulu etyi veihoneka. Vahonekele onondaka ambuho Huku evepopilile, opo ovanthu vanoñgonoke onondaka ombo ambuho, avahatange vala ononthele mbumwe. Okuti hatyo uhanda tyina watumikisua omukanda wakolela nomunthu umwe uhole? Ove utanga omukanda oo auho, kutange vala onondaka mbumwe.

Namphila ovihonekwa ankho vitupu ovikapitulu no noversikulu, mahi otyo ankho hatyitateka-ko. Onondaka Paulu apola movihonekwa, ankho mbuimbukilwa konondaka ombu: “Ngetyi tyahonekwa,” ine “ngetyi tyaula Isaia.” (Romanos 3:10; 9:29) Okuvasa onondaka ombo ankho tyipondola okupuilisa, nkhuali o putyina ankho wii nawa “ovihonekwa aviho vikola.”

Tupu, ‘ovihonekwa’ ovio ‘vikola’, ankho hanondaka vala mba Huku. Konthyulilo yotyita tyo tete Pomuvo wa Kristu, ovihonekwa ovio ine Ombimbiliya ankho pahe vina omikanda 66 viayapaulwa! Vana vatanga Ombimbiliya hono, vena ehambu enene, mokonda pahe ina ovikapitulu no noversikulu, mbuvekuatesako okuvasa liwa-liwa etyi vesukisa. Tupu, vaimbuka onondaka ononyingi Paulu apolele movihonekwa embukutikinya momikanda viae.

‘Ngotyo,’ ove upondola okupula okuti: ‘Olie wayapaula ovikapitulu no noversikulu mo Mbimbiliya?’

OLIE WAYAPAULA OVIKAPITULU?

Ovanthu vatavela okuti Stephen Langton onkhalamutwe yongeleya, konyima weya okukala Ombisipu yo Cantuaria, oe wayapaula ovikapitulu vio Mbimbiliya. Wetyilinga konthyimbi yotyita 13 Pomuvo wa Kristu, puetyi ankho omulongesi mo Sikola Onene ko Paris mo França.

Puetyi Langton ehenetyitwe, ovanongo vamwe vaovolele ononkhalelo mbelikalela mbokuyapaula Ombimbiliya ononthele ononthutu ine ovikapitulu, pala okukuatesako ovanthu okuovolola. Okulinga ngotyo, ankho tyipondola okupepuka vali okuvasa otestu uhanda, inkha wovola vala mokapitulu keke tyipona okuovola momukanda watyo auho, ngo momukanda wa Isaías una ovikapitulu 66.

Mahi, otyo atyiho tyaetele vala ovitateka. Ononkhalelo ovanongo ovo vetyilingile, ankho kambelikuatele kumwe. Mongeleka, o Evandyeliu ya Marku ankho kayatepaulilwe ovikapitulu 16 ngetyi ikahi hono, ankho yayapaulwa ovikapitulu 50. Pononthiki mba Langton, mo París ankho muna ovalongwa vatunda kovilongo ovinyingi, iya avaetelela ono Mbimbiliya mbo kovilongo viavo. Mahi, ovalilongesi novalongwa ankho kavetyivili okupopia otyipuka tyike. Omokonda yatyi? Omokonda ankho onkhalelo ovikapitulu viayapaulwa mo no Mbimbiliya mbavo, ankho yelikalaila.

Moluotyo, Langton aovola onkhalelo onkhuavo yokuyapaula ovikapitulu. Omukanda umwe wati: Ovatangi novahoneki “avahambukwa unene nonkhalelo oyo alinga, iya ailiyandyana liwa-liwa mo Europa.” Ngotyo, o Langton wayapaula onombalulo mbovikapitulu tuvasa hono mo Nombimbiliya ononyingi.

OLIE WAYAPAULA ONO VERSIKULU?

Etyi palamba omanima 300, pokati kotyita 16, omunongo umwe utiwa, Robert Estienne wo ko França, ahindi onkhalelo yapepuka vali. Ankho uhanda ovanthu velilongese Ombimbiliya. Waimbuka okuti tyesukisa kukale onkhalelo ike yelikuata kumwe yokuvalula ovikapitulu no noversikulu.

Mahi, Estienne hae-ko wahinda olusoke luokuyapaula ono versikulu mbo Mbimbiliya. Mokonda vakuavo ankho vetyilinga-le. Mongeleka, omanima omanyingi konyima, Ovihonekwa aviho vio Mbimbiliya melaka lio Hebreu, hono viiwe okuti o Testamendu Onkhulu, ova Judeu vamwe ankho veviayapaula-le ono versikulu. Mahi ankho kaveviyapaulile ovikapitulu. Tupu, onkhalelo vayapaula ovikapitulu, ankho kayelikuatele kumwe.

Estienne atepaula monkhalelo onkhuavo ono versikulu mbo Vihonekwa melaka lio Gregu, viiwe okuti, o Testamendu Omphe, ambulikuate kumwe no noversikulu mbo Mbimbiliya melaka lio Hebreu. Mo 1553, Estienne alingi Ombimbiliya yo tete yelifuila-po aiho (mo Francês) ina ovikapitulu no noversikulu mbuvasiwa hono mo Nombimbiliya. Ovanthu vamwe avahimbika okupopia omapita onkhalelo ayapaula ono versikulu mbo Mbimbiliya. Vapopia okuti onondaka mbukahi ngatyina mbatipaulilwa vala. Mahi, onkhalelo oyo, aipandwa liwa-liwa na vakuavo ankho vekahi nokulinga ono Mbimbiliya.

TYAETELA OUWA OVALILONGESI VOMBIMBILIYA

Ngoti tyapepuka okutepaula ombalulo yovikapitulu no noversikulu. Mahi, moluotyo, kese versikulu mo Mbimbiliya ikala “aike” ngatyina ombalulo yo telefone. Tyotyili, ha Huku ko watuma ovanthu vatepaule ovikapitulu no noversikulu mbo Mbimbiliya. Iya pamwe viatepaulwa apa pahaviukile. Mahi, onkhalelo oyo itukuatesako okuvasa onondaka tuhanda okukapopila vakuetu, ngetyi tuthinda momukanda onondaka tuhanda okuhinangela.

Namphila otyiwa okukala Nombimbiliya yatepaulwa ovikapitulu no noversikulu, mahi noñgonoka okuti, tyakolela unene tunoñgonoke ondaka aiho Huku aava. Uhatange vala oversikulu ike, mahi kala notyituwa tyokuovola okutanga onoversikulu ononkhuavo mbulilandula nayo. Okulinga ngotyo, matyikukuatesako okunoñgonoka vali nawa “ovihonekwa vikola, vipondola okukukalesa nonondunge pala eyovo.”—2 Timóteo 3:15.

Oñgeni Matunoñgonoka okuti Etyi Okapitulu iya Etyi Oversikulu?

Onthele yomukanda wa Isaías Onombuingwa ilekesa okuti) Omuakanda Wombimbiliya, b) okapitulu, iya c) oversikulu

Ovikapitulu no noversikulu, vitukuatesako okunoñgonoka opi tupondola okuvasa onondaka mo Mbimbiliya. Mongeleka tyina omukanda ou upopia “Isaías 40:13,” uli nokulekesa okuti:

  1. Isaías, omukanda

  2. 40, okapitulu

  3. 13 oversikulu

Omu tuvasa-mo onondaka mba Isaías mbati: “Olie waeleka apa pelifwe ospilitu ya Jeova, iya olie omunthu upondola okumupakela-mo opo anoñgonoke otyipuka tyimwe?” Paulu wapopile onondaka ombo etyi ahoneka omukanda wa Romanos 11:34 no wa 1 Coríntios 2:16.

    Nyaneka Publications (1998-2025)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma