Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • w21 Kulindi pp. 8-13
  • Huku Yetu Tuumbila Una “Okankhenda Okanene”

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Huku Yetu Tuumbila Una “Okankhenda Okanene”
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2021
  • Onthele-kati
  • Tyelifwa
  • OMOKONDA YATYI SIOVAA ALINGILA OVANTHU OKANKHENDA?
  • OKUTI TYITAVELA OKUVIYULA OMUNTHU UMWE WALINGA ONKHALI NOKANKHENDA?
  • OITYI TYIPONDOLA OKUTUKUATESAKO ATUKALA NOKANKHENDA?
  • “Vahambukwa Ovana-Nkhenda!”
    ‘Twiimbilei Siovaa Tyahambukwa’
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2021
w21 Kulindi pp. 8-13

ONTHELE YOKULILONGESWA 41

Huku Yetu Tuumbila Una “Okankhenda Okanene”

“Siovaa omuwa, ulingila oviwa ovanthu aveho. Okankhenda kae kamonenwa kovipuka aviho atunga.” — SAL. 145:9.

OTYIIMBO 44 Elikuambelo Liomuumbili wa Huku Una Ovitateka

ETYI MATULILONGESAa

1. Tyina tuameivi okuti omunthu umwe una okankhenda tusoka kutyi?

TYINA tuameivi okuti omunthu umwe una okankhenda, tusoka okuti omunthu oo ukahi nawa, wapepuka omutima, una otyali. Tupu tupondola okusoka kongeleka Sesusi apopile konthele yo mu Samaliya. Omulume oo wepunda-umbo ekuavo ‘wakalele nokankhenda’ nomu Sundeu ankho wavetua novifuanga. Mokonda ‘wakala nokankhenda,’ omu Samaliya aovola okukuatesako omu Sundeu wavetua. (Luka 10:29-37) Ongeleka ei itulongesa okukala nokankhenda, otyituwa tyimwe otyiwa tya Huku. Siovaa una okankhenda nonthue mokonda utuhole. Iya ononthiki mbatyo ambuho ututekula nokankhenda.

2. Oityi vali tupondola okulinga matyipopi okuti tuna okankhenda?

2 Pena vali otyipuka otyikuavo omunthu apondola okulinga matyipopi okuti una okankhenda. Omunthu wokankhenda kalingi onya mukuavo wapengesa namphila ankho apondola umwe okutyilinga. Siovaa o ngotyo etutekula. Daviti wapopile okuti: “Siovaa ketutekula ngetyi tyaata mononkhali mbetu.” (Sal. 103:10) Mahi tupu pamwe Siovaa uviyula una walinga onkhali.

3. Omapulo patyi matulilongesa?

3 Monthele ei matukumbulula omapulo etatu: (1) Omokonda yatyi Siovaa alingila ovanthu okankhenda? (2) Okuti tyitavela okuviyula omunthu umwe walinga onkhali nokankhenda? Iya (3) oityi tyipondola okutukuatesako okukala nokankhenda? Tutalei omakumbululo omapulo oo Mondaka ya Huku.

OMOKONDA YATYI SIOVAA ALINGILA OVANTHU OKANKHENDA?

4. Omokonda yatyi Siovaa alingila ovanthu okankhenda?

4 Siovaa okukala nokankhenda utyihole. Omu Apositolu Paulu wahoneka okuti Huku una “okankhenda okanene.” Mo velesikulu ei, omu apositolu Paulu ukahi nokupopia okankhenda Huku akala nako, mokuavela ovanthu ovakuankhali ekevelelo liokukatumina na Sesusi keulu. (Efe. 2:4-7) Mahi Siovaa kakalele vala nokankhenda novalembulwa. Daviti wapopile okuti: “Siovaa omuwa, ulingila oviwa ovanthu aveho. Okankhenda kae kamonenwa kovipuka aviho atunga.” (Sal. 145:9) Mokonda Siovaa uhole ovanthu, tyina tyesukisa apeho ukala navo nokankhenda.

5. Oityi Sesusi elilongesila ku Tate yae momanima omanyingi akala nae keulu?

5 Sesusi wii nawa okuti Siovaa una okankhenda tyipona ovanthu aveho. Sesusi wakalele omanima omanyingi keulu na Tate yae etyi eheneye pano pohi. (Pro. 8:30, 31) Sesusi ehimbwe-ale amona Siovaa ulinga ovanthu okankhenda. (Sal. 78:37-42) Iya Sesusi tyina ankho alongesa, apeho ankho upopia konthele yotyituwa otyo tya Tate yae.

He kakundisile omona wae. Mahi weemuevelele, emutambula vali meumbo. (Tala opalangalafu 6)c

6. Ongeleka patyi Sesusi apopile atutyimono okuti Siovaa una okankhenda?

6 Ngetyi tuelilongesa monthele yokualamba, Sesusi wapopile onthengele-popia yomona omupeseli, opo etukuateseko okutala okuti Siovaa una unene okankhenda. Omona oo watundile meumbo “akapeselela olumono lwae mokonda ankho watyinda omuenyo wasila.” (Luka 15:13) Konyima etyi amona okuti ovipuka alinga kavikahi nawa, elivele, akondoka meumbo. Oñgeni tate yae akalele? Omona oo wati vala tuke ku tate yae, etyinoñgonoka. Sesusi wati: “Putyina [omona] nkhele ekahi kokule, he emumono, akala nokankhenda, ahateka emuhumbakana iya noluembia emupe ombesu.” He kakundisile omona wae. Mahi nokankhenda aevela omona wae, emutambula vali meumbo. Omona oo walingile ovipuka ovinyingi viapenga, mahi mokonda pahe ankho welivela umwe, tate yae emuevela. He yomona wapopiwa monthengele-popia ei o Siovaa. Nonthengele-popia ei, Sesusi ankho ukahi nokutupopila okuti Siovaa uhanda okuevela vana vati tyina vamalingi onkhali velivela nomutima auho. — Luka 15:17-24.

7. Oñgeni onkhalelo Siovaa akala nokankhenda ilekesa okuti omunongo?

7 Siovaa una okankhenda mokonda omunongo. Siovaa apeho ulinga ovipuka vikuatesako ovipuka atunga. Ombimbiliya ipopia okuti “ounongo wo keulu” “weyula okankhenda novinyango oviwa.” (Tia. 3:17) Siovaa ulinga umwe lwa he ulinga oluembia ovana vae, utyii okuti okankhenda kalinga nawa ovanthu vae. (Sal. 103:13; Isa. 49:15) Mokonda Siovaa una okankhenda, ovanthu vae wevepa ekevelelo liokukakala nomuenyo ukahi nawa komutwe wandyila, namphila ovakuankhali. Tupu mokonda Siovaa omunongo, apeho tyina tyesukisa ovanthu, uvelinga okankhenda. Mahi Siovaa wapola pokati, wii onalupi ena okukala nokankhenda iya onalupi esukisa okuviyula omunthu. Siovaa kayekelela vala ovipuka ovivi mokonda yokankhenda.

8. Pamwe oityi tuesukisa okulinga iya omokonda yatyi?

8 Soka ñgeno omunthu umwe ulinga vala ovipuka viasila komaiho a Siovaa ehelivele? Oityi tupondola okulinga? Paulu wahonekele okuti tuna “okuyekapo okulihonyeka” nomunthu ngoo. (1 Kol. 5:11) Omunthu ulinga ovipuka ovivi otyo ehelivele upolwa mewaneno. Okupola omunthu ngoo mewaneno tyiyakulila ovakuatate nonomphange, tupu tyilekesa okuti Siovaa omusukuki. Mahi ovanthu vamwe vasoka okuti, okupola omunthu mewaneno katyilekesa okuti Huku una okankhenda. Okuti otyo otyili? Tutyitalei.

OKUTI TYITAVELA OKUVIYULA OMUNTHU UMWE WALINGA ONKHALI NOKANKHENDA?

Ohekulu yovipako ukahi nokupola ongi yavela mononkhuavo.

Okupola ongi yavela mononkhuavo tyiyakulila ononkhuavo. (Tala opalangalafu 9-11)

9-10. Ngetyi tyipopia Ova Hebeleu 12:5, 6, oityi tutila okupola mewaneno omunthu walinga onkhali okankhenda? Popia ongeleka.

9 Tyina tuli meliongiyo, atupopilwa omunthu umwe twii nawa, omunthu tuhole okuti “Hambangi-ko vali ya Siovaa,” tyituihama unene. Tupondola okusoka, atulipulu okuti, okuti ankho tyesukisa umwe okumupola mewaneno? Okuti hamwe okupola omunthu mewaneno ngotyo okankhenda umwe? Eenga. Mokonda okuhaviyula omunthu wesukisa okuviyulwa, haluembia-ko, hakankhenda-ko. (Pro. 13:24) Okuti hamwe okupola mewaneno omunthu umwe walinga onkhali ehelivele tyipondola okumukuatesako? Eenga. Mongeleka, ovanthu ovanyingi, valingile onkhali avapolwa mewaneno vapopia okuti, okuapolelwe mewaneno tyevekuatesako, avetyimono okuti etyi valinga onkhali, avelivele avapilulula ovituwa viavo. Iya pahe vakondoka ku Siovaa, Huku yokankhenda. — Tanga Ova Hebeleu 12:5, 6.

10 Soka nkhele kongeleka ei. Ñgeno pena omunthu umwe una onongi mbae, pahe ponongi ombo imwe yavela, ngwe utyii okuti opo hakule ongi oyo, ayahatambulisa ononkhuavo una okuipola mononkhuavo. Mahi ngwe onongi mbutyihole tyokukala nononkhuavo. Iya ongi yokuavela okuipola mononkhuavo ipondola maikalela vala okuvandala. Okuti okuipola mononkhuavo, tyilekesa okuti, hekulu yongi una onya? Au, utupu onya. Mahi utyii okuti inkha wiiyekela mononkhuavo ipondola okutambulisa (okuyambulisa) ononkhuavo. Okupola ongi yavela mononkhuavo tyiyakulila onongi ononkhuavo. — Tyieleka na Levítico 13:3, 4.

11. (a) Omokonda yatyi tutila omunthu wapolua mewaneno wafwa ongi yavela? (b) Ovipuka patyi vana vapolwa mewaneno vapondola okulinga?

11 Tupondola okueeleka omunthu wapolua mewaneno, nongi yavela yapolwa mononkhuavo, mokonda omunthu wapolua mewaneno wavela, oupanga wae na Siovaa kauli nawa. (Tia. 5:14) Ngetyi omunthu una ouvela ulitambuliswa apondola okutambulisa vakuavo, nomukuatate wehena oupanga wapama na Siovaa upondola okuhongiliya vakuavo avalingi ovipuka ovivi. Otyo pamwe omunthu walinga onkhali esukisila okupolwa mewaneno. Okupola omunthu mewaneno, tyilekesa okuti Siovaa una oluembia, uhole ewaneno, otyo tyipondola okukuatesako omunthu wapolua mewaneno elivele. Mahi no ngotyo wapolua mewaneno upondola okuya komaliongiyo atualako okupameka oupanga wae na Huku. Tupu upondola okuita omikanda opo elilongese, utala o JW Broadcasting®. Inkha ovakulu vewaneno vatala okuti omunthu wapolua mewaneno ukahi nokulinga ononkhono, pamwe vapondola okumuavela onondongwa atualeko okupameka oupanga wae na Siovaa, haa nga akale vali Ombangi ya Siovaa.b

12. Pamwe oityi ovakulu vewaneno valinga, valekese okuti vehole omunthu walinga onkhali namphila ehelivele?

12 Ovakulu vewaneno vena okuhinangela okuti, omunthu upolwa vala mewaneno tyina alinga onkhali ehelivele. Ovakulu vewaneno vesukisa okusoka nawa, tyina vehenepole mewaneno omunthu walinga onkhali. Mokonda vetyii okuti Siovaa uviyula omunthu ‘tyata muetyi alinga.’ (Jer. 30:11) Ovakulu vewaneno vehole ovanthu, kavahande okulinga otyipuka natyike tyipondola okunyona oupanga wavo na Siovaa. Mahi pamwe opo valekese okuti vehole omunthu walinga onkhali ehelivele, vemupola mewaneno.

13. Omokonda yatyi omunthu umwe mewaneno lyo ko Kolindu esukisile okupolwa mewaneno?

13 Soka kuetyi omu apositolu Paulu apopile konthele yomunthu umwe ankho walinga onkhali ehelivele. Omunthu umwe mewaneno lyo Kolindu ankho weenda nomukai wa tate yae. Otyipuka otyo tyikundisa ngatyi! Paulu ankho wii etyi Siovaa apopilile ova Isilayeli okuti: “Omulume wamalala nomukai wa tate yae, ukundisa tate yae. Aveho vevali vena okuipawa.” (Lev. 20:11) Paulu ankho kekahi nokupopia okuti omunthu oo una okuipawa. Mahi ankho ukahi nokupopila ovakulu vewaneno lyo Kolindu vemupole mewaneno. Okuhemupolo mewaneno, ankho tyipondola okuhongiliya vakuavo mewaneno, vamwe avasoko okuti naina hankhali-ko onene! — 1 Kol. 5:1, 2, 13.

14. Oñgeni Paulu alingile okankhenda omunthu una wapolelwe mewaneno? Iya omokonda yatyi? (2 Ova Kolindu 2:5-8, 11)

14 Etyi palamba omuvo umwe, Paulu eivi okuti omunthu una wapolelue mewaneno wapiluluka. Ankho welivela umwe nomutima auho! Namphila etyi ankho alinga tyakundisa ewaneno, mahi Paulu wapopilile ovakulu vewaneno okuti mwehemulingei-ñgo onya. Tupu evepopila okuti: ‘Muna okukala nokankhenda nae amumuevela iya amumupameka.’ Tala omokonda yatyi Paulu apopila ngotyo, wati: “Opo ahasoye mokonda yokuanumana unene.” Paulu wakalele nokankhenda nomunthu una ankho welivela. Paulu ankho kahande asoye, hamwe anumana, ayekepo okuovola okuevelwa na Huku. — Tanga 2 Ova Kolindu 2:5-8, 11.

15. Oñgeni ovakulu vewaneno vapondola okuviyula nokankhenda?

15 Nga Siovaa ovakulu vewaneno vena oluembia nokankhenda. Tyina tyesukisa omunthu walinga onkhali vemuviyula umwe, mahi tupu tyina tyitavela vemulinga okankhenda. Inkha ovakulu vewaneno kavaviyula omunthu wesukisa okuviyulwa, opo vetupu oluembia, mahi mavayekelela ovivi. Okuti ovakulu vewaneno, ovo vala vena okukala nokankhenda?

OITYI TYIPONDOLA OKUTUKUATESAKO ATUKALA NOKANKHENDA?

16. Ngetyi tyipopia Provérbios 21:13, oityi Siovaa alinga ovanthu vahakala nokankhenda na vakuavo?

16 Ovaumbili aveho va Siovaa vesukisa okumuhetekela, avakala nokankhenda. Omokonda yatyi? Tyimwe omokonda Siovaa katehelela omalikuambelo a vana vehena okankhenda na vakuavo. (Tanga Provérbios 21:13.) Petupu nawike pu onthue uhanda Siovaa ahatehelele omalikuambelo ae, otyo tuahakalela nomutima watena. Onthue katutyindamena mukuetu una ovitateka, mahi ‘una uliyava’ onthue tumulinga okankhenda. Tupu tuendela monondaka mbo Mbimbiliya mbati: ‘Omunthu uhalingi okankhenda, nae kamalingwa okankhenda.’ (Tia. 2:13) Inkha tuliola omutima atuhinangela okuti ovanthu vesukisa okukala nokankhenda no onthue, no onthue matukala nokankhenda navo. Tupu tukala nokankhenda nomunthu wapolelwe mewaneno.

17. Oñgeni Ohamba Daviti akalele nokankhenda?

17 Mo Mbimbiliya tuvasa-mo omahipululo ovanthu vakalele nokankhenda, avapake onkhongo. Mongeleka soka Kohamba Daviti. Daviti walekesile okuti una okankhenda movipuka ovinyingi. Namphila Saulu ahandele okumuipaa, mahi Daviti wemulingile okankhenda, ankho utyii okuti omulembulwa wa Huku, ehemupakela onkhongo. — 1 Sam. 24:9-12, 18, 19.

18-19. Okuti Daviti apeho wali nokankhenda?

18 Hapeho Daviti wakalele nokankhenda. Mongeleka, etyi Nabale omulume umwe ankho wehena onondunge emupopile omapita, eheveavela okulia, Daviti anumana unene, ahande okukaipaa Nabale novanthu aveho vomeumbo liae. Mahi Abigaili omukai wa Nabale una okankhenda, wapwa-elundo emutuaila liwa-liwa okulia. Mokualinga ngotyo Daviti ahaipaa vali Nabale novo meumbo liae. — 1 Sam. 25:9-22, 32-35.

19 Onthiki imwe omuuli Nataa apopila Daviti okuti omulume umwe omuhona, wavaka ongi ya mukuavo wahepa. Daviti anumana unene, apopi okuti: “Natukaila umwe Siovaa, omulume oo una okunkhia!” (2 Sam. 12:1-6) Daviti ankho utyii etyi tyipopia Ovitumino Viapelwe Moisesi. Ovitumino Viapelwe Moisesi ankho vipopia okuti tyina omunthu amavake ongi ya mukuavo, ankho una okuyombolesa nononkhuana. (Êx. 22:1) Okuti etyi Daviti apopia okuti omunthu oo, una okuipawa ankho tyaviuka? Au, ankho katyaviukile. Mahi omuuli Nataa ankho wapopia vala ongeleka oyo, opo alekese onkhali imwe onene Daviti alinga! Monondaka Nataa apopia Siovaa walinga okankhenda Daviti walinga onkhali, mahi Daviti ahakala nokankhenda nomulume wavaka ongi ya mukuavo! — 2 Sam. 12:7-13.

Ohamba Daviti kakalele nokankhenda nomulume Nataa apopia. (Tala opalangalafu 19-20)d

20. Oityi tulilongesila ku Daviti?

20 Daviti wapopia tupu okuti maipaa Nabale novanthu aveho vomeumbo liae okuanumana. Tupu etyi Daviti eiva onondaka Nataa apopia, ati omulume oo una okuipawa. Naina omokonda yatyi Daviti omunthu ankho una umwe okankhenda apopila okuti, omulume una, una okuipawa? Tutalei etyi tyaenda. Pomuvo pana, Daviti ankho uli vala nokulupumpha-lumphamo omutima mokonda walinga onkhali. Tyilekesa okuti, omunthu wokuna otyituwa tyokuyunga vala evi vakuavo valinga, nae oupanga wae na Siovaa kaulia-le nawa. Sesusi wapopilile ovalanduli vae okuti: “Yekei-po okukoyesa vakuenyi opo no onwe muhakoyeswe; mokonda monkhalelo mukoyesa vakuenyi no onwe oyo mamukoyeswa.” (Mat. 7:1, 2) Tuesukisa okulinga ononkhono mbokulityilika okupopia tyihasokele atukala ‘nokankhenda okanene,’ nga Huku yetu.

21-22. Ovipuka patyi tupondola okulinga, mavipopi okuti tuna okankhenda?

21 Omunthu wokuna okankhenda kapopi vala, mahi woovola etyi malingi akuateseko vakuavo. Onthue atuho tupondola okukuatesako ombunga yetu, na vakuetu tuna-vo mewaneno na ava tuelitungila navo pomaumbo. Pena ovipuka ovinyingi tupondola okulinga mavipopi okuti tuna okankhenda! Mongeleka inkha umwe una etyi esukisa, tupondola okumukuatesako, tupondola okumuavela ovilia, okuti hatyo, atumulingila otyipuka tyimwe esuka natyo. Tupu tupondola okupameka omukuatate umwe wakondoka mewaneno. Tyihe-otyo vala, tupondola okupopila vakuetu onondaka onongwa. Ovio ovipuka vimwe tupondola okulinga, mavipopi okuti tuna okankhenda. — Jó 29:12, 13; Loma 10:14, 15; Tia. 1:27.

22 Inkha tutala etyi vakuetu vakamba, matumono okuti tuna onomphitilo ononyingi mbokukala nokankhenda na vakuetu. Inkha tukala nokankhenda matuhambukiswa Tate yetu Huku una “okankhenda okanene”!

OÑGENI MOKUMBULULA?

  • Omokonda yatyi Siovaa alingila ovanthu okankhenda?

  • Okuti tyitavela okuviyula omunthu umwe walinga onkhali nokankhenda?

  • Oityi tyipondola okutukuatesako atukala nokankhenda?

OTYIIMBO 43 Elikuambelo Liokupandula

a Okankhenda otyimwe povituwa ovinyingi oviwa vya Siovaa iya nonthue tuesukisa okukala natyo. Monthele ei matulilongesa, omokonda yatyi Siovaa alingila ovanthu okankhenda? Omokonda yatyi tupopila okuti Siovaa uviyula omunthu nokankhenda? Iya oñgeni tupondola okuhetekela Siovaa, no onthue atukala-vo nokankhenda?

b Opo unoñgonoke vali etyi omunthu wapolua mewaneno esukisa okulinga nga apameka oupanga wae na Huku, no oñgeni ovakulu vewaneno vapondola okumukuatesako, tanga onthele yati “Pameka Oupanga Wove na Siovaa” Momutala ou Womulavi.

c ONONDAKA MBOKUHANGUNUNA OLUTALATU: O tate yomona omupeseli uli keulu liondyuo. Etyi amona, omona wae uya no meumbo ahateka emuhumbakana.

d ONONDAKA MBOKUHANGUNUNA OLUTALATU: Ohamba Daviti wanumana unene ukahi nokupopia okuti, omulume una Nataa apopia una okuipawa.

    Nyaneka Publications (1998-2026)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma