ONTHELE YOKULILONGESWA 33
OTYIIMBO 130 Kala Omueveli
Ou Walinga Onkhali Tumutalei Ngeetyi Siovaa Emutala
“Ine umwe ulinga onkhali, onthwe tuna ou utukwatesako.” — 1 SWAU 2:1.
ETYI MATYIPOPIWA-MO
Mamupopiwa etyi tulilongesila kweetyi tyaendekelwe ondaka ya umwe walingile onkhali ononene, mewaneno lyo Kolindu kohale.
1. Oityi Siovaa ahandela ovanthu vatyo aveho?
SIOVAA watunga ovanthu nounongo wokuliholovonena etyi vahanda. Ononthiki ambuho tululikwa nounongo oo, tyina tuna etyi twahanda okulinga. Otyipuka otyinene vali omunthu ena okulinga okulipakula ku Siovaa, akala mombunga Yae movanthu Vae vemufenda. Siovaa Wahanda ñgeno ovanthu vatyo aveho otyo valinga otyo. Omokonda yatyi? Omokonda utuhole ya utuhandela oviwa. Wahanda tukale noupanga omuwa nae, tukamone omwenyo wahapu. — Epal. 30:19, 20; Ngal. 6:7, 8.
2. Siovaa wahanda omunthu wokwalinga onkhali nkhele wehenelivele, alinge-tyi? (1 Swau 2:1)
2 Siovaa uyeka munthu na munthu akoye etyi malingi, kakuluminya nawike emufende. Mahi pahe ine omunthu wa Huku wambatisalwa uliatela kovitumino vya Huku alingi onkhali onene, ulingwa ñgeni? Ine kelivele, una umwe okupolwa mewaneno. (1 Kol. 5:13) Mahi etyi Siovaa mwene esuka natyo, okuti ñgeno omunthu wokwalinga onkhali ukondoka Kwe. Otyo umwe ayekela otyilikutila tyeyovo, opala ovanthu vokulinga ononkhali vamone ombundi yokulivela. (Tanga 1 Swau 2:1.) Huku yetu, molwembia lwae upopila vokwalinga ononkhali velivele. Mahi upopila umwe konkhenda, tyokwahanda vakondoke. — Sak. 1:3; Loma 2:4; Tia. 4:8.
3. Oityi matulilongesa monthele ei?
3 Siovaa wahanda tulilonge okutala onkhali ngeetyi ngwe eitala, nou walinga onkhali atumutale ngeetyi ngwe emutala. Monthele ei matutale omokonda yatyi twesukisila okulilonga otyipuka otyo. Tyina utanga onthele ei, tala ovipuka evi vitatu, (1) oñgeni ondaka ya umwe walingile onkhali onene mewaneno lyo Kolindu yaendekelwe, (2) oityi omutumwa Paulu apopilile ewaneno etyi oo wokwalinga onkhali elivela, (3) otyipuka otyo tyahipululwa m’Ombimbiliya tyilekesa oñgeni Siovaa akala tyina omunthu wae amalingi onkhali onene.
OÑGENI ONDAKA YA UMWE WALINGILE ONKHALI YAENDEKELWE
4. Otyityi tyalingilwe mewaneno lyo Kolindu? (1 Ova Kolindu 5:1, 2)
4 Tanga 1 Ova Kolindu 5:1, 2. Paulu etyi ati moungendi wae wa tatu pokwaya no kovilongo ovikwavo akaivise, mewaneno lyo Kolindu eivila-mo otyipuka tyimwe tyitumphulula omutima. Ngootyo ankho nkhele petupu-ale omanima omanyingi, okutuka apa mo Kolindu mwakala ewaneno. Mewaneno omo ankho muna omulume umwe uli nokulala na ina-tyitunda. Otyo otyipuka tyimwe otyivi ‘novanthu vala vouye vahalingi-ale!’ Mahi vomewaneno mwene ankho vemutala vala, tyina vasoka okukala nae mewaneno katyapengele-ale. Tyipondola vamwe ankho veli nokusoka okuti okumuyeka vala ngootyo matyilekesa okuti noonthwe tuna okankhenda nga Huku, tutyii okuti omukwankhali. Mahi omunthu ulinga onkhali, Siovaa kemuyekela pokati kovanthu vae. Omulume oo tyotyili ankho uli nokusilisa ewaneno, mokonda otyipuka otyo alinga tyikundisa. Mokutala ankho uli nokuyambulisa vakwavo veli nokulihonyaika nae. Paulu wapopilile vomewaneno valinge-tyi?
5. Paulu wapopilile ewaneno lilinge-tyi? Etyi apopile tyilekesa-tyi? (1 Ova Kolindu 5:13) (Tala olutalatu.)
5 Tanga 1 Ova Kolindu 5:13. Huku atumu Paulu ahonekele ewaneno, evepopile okuti omunthu oo wehelivele una okupolwa mewaneno. Oñgeni vomewaneno ankho vena okulienda nomunthu oo? Paulu wevepopilile okuti ‘tyiyekei-po tyokulihonyaika nae.’ Otyo okuti-wi? Paulu wevepopilile okuti otyitumino otyo tyilekesa okuti nokulia ‘kavapondola okulia nae.’ (1 Kol. 5:11) Apeho tyina mulia nomunthu, muti otyo mulia, otyo mutomphola. Naina onondaka ombo Paulu apopia, mbulekesa okuti ewaneno ankho kalipondola vali okulihonyaika nomunthu oo nokutomphola nae. Okuhelihonyaika nae ankho matyiyakulila ewaneno liahayambule otyituwa otyo ena-tyo. (1 Kol. 5:5-7) Okuhatomphola nae, ankho metyimono okuti wayapuka unene ku Siovaa. Otyo ankho tyipondola okumukundisa atyimutwala kokulivela.
Paulu watuminwe na Huku ahoneke omukanda upopia okuti omunthu wokwalinga onkhali ehelivele una okupolwa mewaneno. (Tala opalangalafu 5)
6. Omukanda Paulu atumine ewaneno lyo Kolindu, oñgeni wakalehile vomewaneno nou wokwalinga onkhali?
6 Etyi Paulu atuma omukanda kova Kolindu, pahe esala nokulipula okuti kumbi vewaneno vatambula omukanda oo, mavalingi ñgeni. Etyi Titu aya kewaneno oko, aeta ondaka imwe ihambukiswa. Apopi okuti vewaneno vetavela etyi Paulu apopia. (2 Kol. 7:6, 7) Valingile umwe etyi Paulu apopia. Pakala vala onohanyi noo wokwalingile onkhali elivele, etyi ankho eli nokulinga etyiyeke-po, apiluluka umwe, ahimbika vali okulandula ovitumino viaviuka vya Siovaa. (2 Kol. 7:8-11) Etyi pahe omunthu oo elivela, Paulu atumu vewaneno valinge-tyi?
OÑGENI VEWANENO VELIEENDELE NOU WOKWALINGA ONKHALI ETYI ELIVELA
7. Okwapolele mewaneno omunthu wokwalingile onkhali, tyaetele oviwa patyi? (2 Ova Kolindu 2:5-8)
7 Tanga 2 Ova Kolindu 2:5-8. Paulu wapopile okuti “etyi ovanyingi valinga-le tyokuviyula omulume oo, tyatuuka.” Onondaka ombo apopia, ongatyina ati, okwaviyulwa tyaeta umwe etyi ankho tyahandwa. Otyityi ankho tyahandwa? Okumutwala kokulivela. — Hemb. 12:11.
8. Oityi vali Paulu apopilile ewaneno?
8 Mokonda omunthu oo wokwalingile onkhali pahe ankho welivela, Paulu apopila ovakulu vewaneno vemuyeke akondoke mewaneno. Mahi tupu evepopila okuti: “Onwe lingei vala tyokankhenda mweevelei, amumupameka.” Wokwalinga onkhali “mulingei olwembia nae etyimono okuti mumuhole.” Paulu ankho wahanda onondaka vomewaneno mavapopi novipuka mavalingi, tyimoneke umwe kwou ankho wokwalinga onkhali okuti waevelwa, na vakwavo vemuhole. Opo vala opo ankho matyimonekela okuti vemuyakula nawa etyi akondoka mewaneno.
9. Omokonda yatyi hamwe vamwe vasokelele okuti katyaviukile omunthu oo ankho wokwelivela akondoke mewaneno?
9 Okuti pena vamwe mewaneno vehetyihandele etyi omunthu oo wokwelivela akondoka vali mewaneno? Ombimbiliya kaityipopi, mahi tyipondola ankho pena vamwe vehetyihandele. Mahi natyo omo umwe, etyi alingile tyakalesile omapita ewaneno aliho. Tyipondola tyina ava tyakundisile vali unene. Vomewaneno ankho veli nokulikwatehila unene pala okulandula ovitumino vya Siovaa. Tyipondola vasokele okuti, katyaviukile omunthu ou okukondoka mewaneno, ngwe walinga otyipuka tyimwe otyivi tyahalingwa-le. (Tala Luka 15:28-30.) Mahi oityi ankho tyesukisila unene vomewaneno valinge evi mavilekesa okuti vehole umwe mukwavo wokwakondoka?
10-11. Ine ovakulu vewaneno kavetavelele okweevela omunthu una ankho welivela, ñgeno tyaenda ñgeni?
10 Ine ovakulu vewaneno kavetavelele okukondola omunthu oo mewaneno, ngwe una welivela umwe nomutima auho, okuti hatyo etyi akondoka mewaneno, vomewaneno avahalingi evi vilekesa okuti vemuhole, tyipondola ñgeno “welipetamena vali unene,” pahe ngatyo tyimuleka. Nae tyipondola ñgeno wasoka umwe okuti onkhali alinga onene unene kamaevelwa-le vali. Nokulikwatehila, ñgeno kelikwatehilile-ale vali akale noupanga omuwa na Huku.
11 Ine vomewaneno kavetavelele okumwevela ngwe una welivela, opo navo ñgeno pahe velieetela, mokonda otyo ñgeno tyanyona oupanga wavo na Siovaa. Oityi tutila ñgeno tyanyona oupanga wavo na Siovaa? Omokonda opo ñgeno tyalekesa okuti kaveli nokuhetekela Siovaa weevela ava velivela, mahi veli nokuhetekela Satanasi wahaevela-le, wehena okankhenda. Ñgeno pahe valinga etyi Eliapu lihanda, okunyona omunthu oo ahakala vali noupanga na Siovaa. — 2 Kol. 2:10, 11; Efe. 4:27.
12. Oityi ankho vomewaneno lyo Kolindu vena okulinga vahetekele Siovaa?
12 Oityi vomewaneno lyo Kolindu ankho vena okulinga tyimoneke okuti vahetekela Siovaa, kavahetekela Satanasi? Etyi ankho vena okulinga, okweevela ou welivela ngeetyi Siovaa alinga. Tala vala etyi ovahoneki vamwe v’Ombimbiliya vapopia Siovaa. Ndaviti wati: “Siovaa ukahi nawa, okupolela-po ovanthu oviponyo kusete.” (Ovii. 86:5) Mikeya wati: “Okuti kuna vali Huku ukahi ngoove? Ove weevela ononkhali, kusuku novivi viovanthu.” (Mik. 7:18) Isaiya wati: “Ondingavivi ayeke-po ondyila yae, Wokulinga ovivi, ayeke-po omalusoke ae. Akondoke ku Siovaa una makala nokankhenda nae, ku Huku yetu, mokonda maevela nomutima auho.” — Isa. 55:7.
13. Oityi tutila ankho tyatamo umwe okukondola mewaneno omunthu una wokwalingile onkhali? (Tala okakasa kati: “Onalupi Ou Wokwalingile Onkhali Akondolwa Mewaneno?”)
13 Opo vomewaneno lyo Kolindu vatiwe umwe veli nokuhetekela Siovaa, ankho vena okuyakula nawa mukwavo wokwakondoka, nae etyimono umwe okuti vemuhole. Ngwe tyamonekele umwe okuti vomewaneno omo, ovanthu ‘vetavela movipuka aviho,’ mokonda vetavelele etyi vapopililwe na Paulu, avayakula nawa omunthu oo walingile onkhali welivela. (2 Kol. 2:9) Omunthu oo etyi apolwa mewaneno, pakalele vala onohanyi mbehehi, elivele. Mokonda ankho welivela-le, petupu vali etyi ankho tyipondola okumusetesa ahakondoka mewaneno.
OKUVIUKISA KWA SIOVAA KUMONEKELE MWOONTHWE, ATYIHO NOKANKHENDA KAE
14-15. Etyi tyaendekelwe ondaka yomulume walinga onkhali onene mewaneno lyo Kolindu, tyitulongesa-tyi? (2 Petulu 3:9) (Tala olutalatu.)
14 Etyi Ombimbiliya yahipulula tyaendekelwe ondaka oyo yali mewaneno lyo Kolindu, tyahonekwa atyipakwa nawa ‘opo tyitulonge.’ (Loma 15:4)Tyamoneka okuti, omunthu ulinga onkhali onene, Siovaa kemuyekela pokati kovanthu vae. Siovaa kalingi tyina tyokuti mokonda vala una okankhenda ayekela povanthu vae vemufenda, omunthu ulinga onkhali otyo ehelivele. Siovaa una umwe “okankhenda,” mahi tupu kamotesa ovanthu. Nii kapilaulula ovitumino viae viokuti tyaviuka otyetyi tyapenga otyetyi. (Sunda 4) Ngwe nomunthu ngoo walinga onkhali ine wemuyekele, opo pahe ha-kankhenda vali, mokonda ñgeno wanyona vakwavo mewaneno. — Omih. 13:20; 1 Kol. 15:33.
15 Mahi tupu twetyimona okuti Siovaa kahande omunthu nawike ahanywe-ko. Wahanda ñgeno ovanthu aveho vayovoka. Tyina omunthu amelivele, nomutima wae aupiluluka umwe, pahe esuku nokukala vali noupanga nae, Siovaa umulinga okankhenda. (Isek. 33:11; tanga 2 Petulu 3:9.) Otyo tyatila etyi omulume oo womewaneno lyo Kolindu elivela, ayeke-po umwe ononkhali ankho alinga, Siovaa atumu Paulu apopile ewaneno okuti omulume oo mweevelei amumuyakula nawa.
Vomewaneno vahetekela vala nawa olwembia lwa Siovaa nokankhenda kae, tyina vayakula nawa ava vakondoka mewaneno. (Tala opalangalafu 14-15)
16. Etyi watala etyi tyaendekelwe ondaka yomulume walingile onkhali mewaneno lyo Kolindu, tyekukalesa ñgeni?
16 Okwelilongesa vali etyi tyaendekelwe ondaka yomulume walingile onkhali mewaneno lyo Kolindu, tyetukwatesako atutyimono okuti Siovaa o Huku wolwembia, uviukisa, ulinga umwe etyi tyatamo. (Ovii. 33:5) Okunoñgonoka otyipuka otyo, tyitutwala kokuhilivika vali unene Huku yetu. Tumuhilivika mokonda atuho tuvakwankhali, tusukisa okweevelwa nae. Atuho tupandulei Siovaa mokonda yotyilikutila tyeyovo, tyetwiikulila ombundi opo tweevelwe. Tyipameka, tyikalesa omutima pomphangu okunoñgonoka okuti Siovaa uhole unene ovanthu vae, uvehandela oviwa!
17. Oityi matulilongesa mononthele mbulandula kweei?
17 Pahe onondaka mbovanthu valinga ononkhali hono mbweendekwa ñgeni? Oityi ovakulu vewaneno vena okulinga tyimoneke okuti vahetekela umwe nawa Siovaa, navo vahanda omunthu wokwalinga onkhali, ehike kokulivela? Oityi atuho mewaneno tuna okulinga, tyina ovakulu vewaneno vamati ngandi wapolwa mewaneno, okuti hatyo avati ngandi wakondoka mewaneno? Omapulo oo maakumbululwa mononthele mbulandula kweei.
OTYIIMBO 109 Kala Nohole Yokomutima