ONTHELE YOKULILONGESWA 12
OTYIIMBO 119 Tuna Okukala Nekolelo
Twalako Okweendela Monthumbi
“Onthwe tweendela monthumbi, ha mweetyi tweete komaiho.” — 2 KOL. 5:7.
ETYI MATYIPOPIWA-MO
Mamupopiwa etyi tuna okulinga tweendele monthumbi tyina twapanga okulinga tyimwe otyinene.
1. Oityi Paulu ankho ahambukilwa tyina asoka kweevi alingaile?
ETYI OMUTUMWA Paulu akwatwa menima 65 P.K., ankho utyii umwe okuti kamahupu-ale vali maipawa. Mahi no ngootyo etyi asoka kweevi alingaile ahambukwa. Pokwasoka kweevi alingaile ati: “Ame nahatekele nehika, naendela umwe vala meyumba-nthumbi.” (2 Tim. 4:6-8) Paulu walingile ovipuka nonondunge akoyo-po okufenda Siovaa, ayumbu-ko onthumbi okuti na Siovaa wahambukwa. Noonthwe otyo tuhanda okulinga, tuhanda ovipuka tulinga vihambukiswe Siovaa. Pahe matutyilingi ñgeni?
2. Okweendela monthumbi otyityi?
2 Paulu wapopia okuti, nae Novakwa-Kilisitu vakwavo, vena ‘okweendela monthumbi, ha mweetyi veete komaiho.’ (2 Kol. 5:7) Oityi Paulu ankho ahanda okupopia? M’Ombimbiliya ondaka “okweenda” pamwe ipopia etyi omunthu alinga. Omunthu wokuhayumbu onthumbi mu Siovaa, tyina ati pokulinga ovipuka usoka vala kweevi eete, neevi eiva, neetyi ekahi. Mahi una uyumba onthumbi mu Siovaa, tyina ena etyi ahanda okulinga usoka kweetyi matyihambukiswa Huku. Omunthu oo una onthumbi yokuti okulinga etyi Huku apopia m’Ombimbiliya matyimwetela ouwa pehepano, komutwe wandyila Siovaa ekemuyamba. — Ovii. 119:66; Hemb. 11:6.
3. Oviwa patyi vituka kokweendela monthumbi? (2 Ova Kolindu 4:18)
3 Atuho vala pamwe twalingile-ale otyipuka tyimwe, mokonda vala yeetyi twamona, neetyi tweiva, neetyi tukahi. Ine pokulinga ovipuka tusoka vala kweevi twiiva, neevi tumona, neetyi tukahi, opo tupondola okulinga otyipuka tyimwe haa atyitweetela. Omokonda yatyi? Omokonda pamwe evi tumona, neevi twiiva, kaviyumbwa-le onthumbi. Tyina tulinga ovipuka atusoko vala kwootyo kamatulingi etyi Huku ahanda. (Omup. 11:9; Mat. 24:37-39) Mahi tyina tweendela monthumbi, opo matulingi ovipuka “vitavelwa na Tatekulu.” (Efe. 5:10) Ine pokulinga ovipuka tulandula etyi Huku apopia, matukala nombembwa atukala nehambu liotyotyili. (Ovii. 16:8, 9; Isa. 48:17, 18) Tupu ine tutwalako okweendela monthumbi, matukakala nomwenyo wahapu. — Tanga 2 Ova Kolindu 4:18.
4. Oityi omunthu esukisa okulipula atale ine weendela monthumbi aa o mweevi vala eete?
4 Opo tunoñgonoke ine tweendela monthumbi aa tweendela vala mweetyi tweete komaiho, otyiwa tulipule ñgana: Tyina ndyiti pokulinga ovipuka okuti mwene ndyisoka vala evi ndyieete nomaiho? Pokulinga ovipuka ndyiyumba onthumbi mu Siovaa ine ndyiliyumba onthumbi? Pahe matupopi ovipuka vitatu omu tupondola okulekesa okuti tweendela monthumbi. (1) Pokwovola ovilinga, (2) pokwovola ou matulinepe nae, (3) tyina twamapopilwa tyimwe neongano. Povipuka ovio aviho matupopi etyi tusukisa okusoka tulinge ovipuka nonondunge.
POKWOVOLA OVILINGA
5. Tyina omunthu ati pokwovola ovilinga okutyi vali asoka?
5 Atuho tuhanda okukala nombongo tulilandele ovipuka twesuka navio, nokulandela vomeumbo. (Omup. 7:12; 1 Tim. 5:8) Movilinga vimwe ovanthu vafetwa umwe onombongo ononyingi, otyo tyivekwatesako okulilandela ovipuka mavesuku navio, nokupaka nawa oumbongo umwe. Mahi mu vimwe omunthu ufetwa vala oumbongo wehehi utuuka vala pala okulanda okulia nomuvalo noupuka oukwavo vomeumbo vesukisa. Tyina tuti pokwovola ovilinga, katyapengele okusoka otyiñgapi matufetwa. Mahi ine pokukoya ovilinga omunthu otyo vala otyo asoka, opo ngootyo uli vala nokweendela mweetyi eete kaeendela monthumbi.
6. Pokukoya ovilinga oityi tuna okusoka matyilekesa okuti tweendela monthumbi? (Ova Hembeleu 13:5)
6 Ine tweendela monthumbi tyina tuti pokwovola ovilinga nkhele matusoko oñgeni mavikalesa oupanga wetu na Siovaa. Tupondola atulipulu ñgana: Okuti ovilinga evi vikahi umwe nawa ine muna tyimwe tyilingwa-mo Siovaa eyele? (Omih. 6:16-19) Okuti mavinthyiki kokufenda Huku, nokwenda komaliongiyo, nokwenda movilinga viokwivisa, nokulilongesa andyike Ombimbiliya, andyikala omuvo omunyingi kokule novomeumbo? (Fili. 1:10) Ine pomapulo oo like tulikumbulula okuti yoo, opo tuna okulinga ovanthu vonondunge atwaanye ovilinga ovio, namphila okumona ovilinga tyipwilisa. Mokonda onthwe tweendela monthumbi twayumba-ko onthumbi okuti Siovaa wii etyi twesukisa, ya metutekula. — Mat. 6:33; tanga Ova Hembeleu 13:5.
7-8. Oityi tyalingile umwe woko América do Sul aendele monthumbi? (Tala olutalatu.)
7 Tutalei etyi tyalingile omukwendye umwe woko América do Sul utiwa o Javier,a tyilekesa okuti ankho uhanda okweendela monthumbi. Wapopia wati: “Movilinga, napelwe otyilinga otyikwavo tyikahi vali nawa tyinthyambukiswa. Ankho mandyifetwa vali unene tyipona etyi ndyifetwa.” Mahi mwene Javier ankho wesuka nokukala omukokoli-ndyila. Wapopia vali wati: “Etyi pahe naihanwa ndyikatomphole na umwe wetukalela komutwe, pokuheneende andyilikwambela ku Siovaa mokonda ankho ndyityii okuti mwene oe wii etyi tyata mwaame. Ovilinga vina ankho ndyevihanda, ankho nahanda umwe okufetwa onombongo ononyingi, mahi ankho hipondola okutavela ovilinga vina, mokonda mavinthyiki kokuundapela vali unene Siovaa, anahalingi omukokoli-ndyila.”
8 Javier wapopia vali wati: “Pokuli nokutomphola opo, amphopila okuti mandyisukisa okuundapa unene anahapetuka oola vakwetu vapetuka. Andyipopi umwe nawa, andyianye ovilinga ovio mokonda ankho mavityopola ovilinga viange viokwivisa.” Javier ehetavela umwe ovilinga ovio. Etyi pakala onosimanu onombali alingi omukokoli-ndyila, etyi pakala enima avasi ovilinga vikahi nawa. Wapopia vali wati: “Siovaa weiva omalikwambelo ange, ankhwatesako okuvasa ovilinga vikahi nawa mavinkhwatesako movilinga viange vioukokoli-ndyila. Nahambukwa unene okwavasa ovilinga vimpha omuvo wokuundapela unene Siovaa, na vakwetu tufenda navo.”
Ine upewa otyilinga otyikwavo, atyitiwa mofetwa vali unene, tupu moundapa vali unene, oityi molingi tyimoneke okuti utyii okuti Siovaa oe wii etyi tyata mwoove? (Tala opalangalafu 7-8)
9. Oityi welilongesila ku Trésor?
9 Pahe ine umona okuti kuli nokutyivila okweendela monthumbi mokonda yovilinga viove, molingi ñgeni? Tala etyi tyalingile umwe ukala ko República do Congo utiwa o Trésor, wapopia wati: “Navasile ovilinga vimwe vikahi nawa, ankho pahe ndyifetwa vali onombongo ononyingi tyipona kohale. Ovanthu pahe ankho vandinga onthilo.” Mahi Trésor pahe ankho ulañga vala komaliongiyo mokonda ukalela vala okuundapa, tupu ava aundapa navo ankho vemuhindila akembe. Trésor ankho uhanda umwe okutunda movilinga ovio, mahi ankho walinga otyiho tyokuti hamwe kamavasi vali ovikwavo. Oityi tyemukwatesileko? Trésor wati: “Omukanda wa Hambakuke 3:17-19 wankhwatesako andyityimono okuti ine ndyitunda movilinga evi, onombongo anahamono, etyi Siovaa malingi anthekule mwene utyii. Movilinga omo andyitundu-mo umwe.” Wapopia vali wati: “Ovanthu ovanyingi vokuundapa, vasoka okuti tyina omunthu amavasi ovilinga vikahi nawa, vifeta nawa, upondola okutyindamena vavo, ehesuku vali no vya Huku. Ame nahambukwa unene mokonda nati umwe, ame nahayekele-po oupanga wange na Siovaa, ame nahatyindamenene vetu. Pahe etyi pakala, Siovaa ankhwatesako andyivasi ovilinga vikahi nawa, ndyifetwa umwe onombongo nesuka nambo, tupu vimpha omuvo wokulinga ovilinga vya Huku. Tupondola atukala umwe omuvo umwe tyihena onombongo, mahi tyina tusuka novilinga vya Huku, Siovaa ututekula.” Naina ine tuyumba onthumbi mweevi Siovaa etupopila, atuyumbu onthumbi mweevi meketulingila komutwe wandyila, opo matutwala-ko okweendela monthumbi, eketuyamba.
POKWOVOLA OU MAMULINEPE NAE
10. Oityi tyipondola okutulingisisa pokusoka ou matulinepe nae atweendela vala mweetyi tweete?
10 Otyinepo tyaukwa na Siovaa wetyilingila umwe ovanthu, ovanthu vatungwa umwe ngootyo tyokuhanda okunepa aa okunepwa. Tyina omufikwena umwe ati pokusoka omukwendye memunepe, upondola masoko etyi tyikahi omukwendye oo, olupe lwae, etyi ovanthu vemupopia, ine una onombongo, oñgeni atekula vakwavo meumbo, tupu masoko ine memutekula umwe nawa.b Ovipuka ovio otyiwa umwe okuvisoka, mahi ine omuhikwena oo utala vala ku ovio, opo uli nokweendela mweetyi amona komaiho.
11. Oityi tuna okulinga tweendele monthumbi pokukoya ou matulinepe nae? (1 Ova Kolindu 7:39)
11 Siovaa uhambukwa unene tyina ovakwendye novahikwena valandula onondunge mb’Ombimbiliya pokukoya ou mavelinepe nae. Ovakwendye ovo vetavela umwe etyi Ombimbiliya ipopia tyokuti hahe vanepe aa vanepwe tyina “pahe vakola-le.” (1 Kol. 7:36) Ovakwendye novahikwena tyina vati pokusoka ou mavelinepe nae, vasoka kweetyi Siovaa apopia m’Ombimbiliya tyina okukala omunthu wanepwa nou wanepa meumbo. (Omih. 31:10-13, 26-28; Efe. 5:33; 1 Tim. 5:8) Ovakwendye ovo novahikwena vambatisalwa, tyina vamamono okuti pena ou wesuka navo mahi Hambangi-ko, okuti hatyo kambatisalelwe, kavetavela. Valinga etyi tyapopia Ombimbiliya “tyokunepwa vala mu Tatekulu,” tyivasiwa mu 1 Ova Kolindu 7:39. (Itanga.) Ovakwendye ovo vaendela monthumbi tyityii okuti mwene Siovaa mevepe etyi vesukisa. — Ovii. 55:22.
12. Oityi welilongesila ku Rosa?
12 Tutalei etyi tyaendele na umwe omukokoli-ndyila utiwa o Rosa ukala ko Colômbia. Movilinga viavo uundapa-mo nomukulu umwe Wehembangi, omukulu oo ehimbika okumuyumba onondaka tyokwesuka umwe nae. Ou wamatiwa o Rosa nae emufweve. Pahe Rosa wapopia wati: “Tyina ankho ndyimutala ngoti omunthu ukahi nawa, ukwatesako ovanthu vo pomaumbo avo. Ngoti ankho ukahi umwe nawa. Ankho ndyihole unene otyipuka esuka naame, unthekula nawa, una okankhenda. Ngoti ankho watamo umwe alinge ombwale yange, mahi omokonda vala ankho Hambangi-ko.” Rosa wapopia vali wati: “Tyemphwiyile unene okumwaanya, mokonda naame pahe ankho nesuka umwe nae. Pomuvo pana, ankho pahe ndyina vala ounye, nahanda umwe ñgeno ndyinepwa, mahi anahavasi-ale Ombangi mukwetu tulinepe.” Mahi Rosa kalingile vala ovipuka okutalela kweevi amona, mwene wasokele oñgeni okulinepa nomunthu Wehembangi tyipondola okukalesa oupanga wae na Siovaa. Pahe Rosa ayeke-po okutomphola nomukulu oo, elipake unene movilinga vya Huku. Etyi pakala vala katutu aihanwa akalongeswa Mosikola Yovaivisi Vouhamba, pehepano omukokoli-ndyila wavilapo. Rosa wati vali: “Siovaa wandingila ovipuka oviwa, pahe ndyina ehambu.” Namphila pamwe tyipwiya okweendela monthumbi, tusoka vala okulinga ovipuka okutalela kweetyi twamona, mahi mwene tyina tweendela monthumbi apeho kutuka vala oviwa.
TYINA TWAPOPILWA TYIMWE NEONGANO
13. Tyina twamatolelwa tyimwe twahanoñgonokele, oityi tupondola okusoka?
13 Tyati umwe ovakulu vewaneno, ovakulu ovapili vomawaneno, o Mbetele, Ononkhalamutwe mbo Nombangi, pamwe-pamwe vetupopila ovipuka vitukwatesako okutwalako okufenda Siovaa. Mahi pahe ine vetupopila tyimwe, atuhetyinoñgonoka oityi vetyipopila? Opo pahe tupondola atuhimbika okusoka okuti, etyi vapopia katyikahi nawa, ovipuka kamaviende nawa. Tupu tupondola atuyembe vala kweevi ovakulu ovo vehole okupengesa.
14. Oityi matyitukwatesako okweendela meyumba-nthumbi tyina twamapopilwa tyimwe neongano? (Ova Hembeleu 13:17)
14 Tyina tweendela meyumba-nthumbi, tuyumba-ko onthumbi yokuti Siovaa oe uli nokuhongolela eongano, ya wii umwe nawa etyi tyata moonthwe, etyi twesukisa. Opo kamatusete-ale okutavela etyi twapopilwa, ya matutyilingi umwe nomutima welihandya. (Tanga Ova Hembeleu 13:17.) Onthwe tutyii umwe okuti, tyina tutavela evi tupopilwa meongano, tyieta omphepo ongwa mewaneno, atuho tulikwata-po. (Efe. 4:2, 3) Tupu tutyii okuti ovakulu vetululika vapengesa, mahi tyina tulinga etyi vetupopila, opo Siovaa utuyamba. (1 Sam. 15:22) Tyihe-otyo vala, tutyii okuti ine Siovaa umona okuti pena otyipuka tyimwe tyisukisa okuviukiswa, momuvo watyo metyiviukisa. — Mik. 7:7.
15-16. Oityi tyakwatesileko vakwetu tufenda navo, avaendela meyumba-nthumbi namphila ankho potete vasa-mo? (Tala olutalatu.)
15 Pahe tala oviwa vituka-ko tyina tweendela meyumba-nthumbi atulingi etyi twapopilwa meongano. Motyilongo tyitiwa o Peru, ovanthu haunene vapopia elaka litiwa o Espanhol, mahi vamwe vapopia omalaka ovatyitwa-tyilongo. Limwe pomalaka oo elaka litiwa Quechua. Vakwetu tufenda navo vokupopia Quechua, pokwivisa ankho vaovola vala ovanthu vapopia o Quechua. Mahi pahe ovatumini avevepopila okuti hahe vaviuke apa pakala ovanthu vapopia o Quechua, tyipona okweenda momaumbo aeho. (Loma 13:1) Vamwe etyi vetyiiva avahimbika okulipula, ine etyi vatolelwa kamatyityopola ovilinga. Mahi etyi vetavela etyi vapopilwa, Siovaa eveyambe, avavasi ovanthu ovanyingi vali vapopia Quechua.
16 Omukulu umwe wewaneno utiwa o Kevin, uli mewaneno lyo Quechua nae walingile otyiho. Wapopia wati: “Nelipopilile andyiti, ‘pahe ñgaa matuvasi umwe ovanthu vapopia o Quechua’?” Mahi pahe oityi tyakwatesileko Kevin? Wapopia vali wati: “Nahinangelele etyi tyipopia omukanda Omihe 3:5. Pahe andyisoko ku Mwisesi. Siovaa wapele otyilinga Mwisesi, ati enda kayovole ovanthu vange ko Isitu, mwene mokusoka ngoti ankho Mwisesi mankhila-po, ova Isilayeli kamavayovoka-le ko Isitu. Mahi etyi Mwisesi etavela, Siovaa emuyambe, emukwatesako okulinga eelema, ayapula elunga Likuhuka, ayovola ova Isilayeli.” (Oku. 14:1, 2, 9-11, 21, 22) Kevin ankho wetyipaka umwe komutima tyokulinga etyi apopilwa. Akutuku-tyi? Kelvin wati: “Nahuvile unene etyi namona otyipuka Siovaa etuyamba. Potete tyina ankho tukaivisa, tweenda ehimbwe, mahi atuvasi vala omunthu wike, aa vevali vapopia o Quechua. Mahi pehepano tyina tukaivisa tuviuka apa pakala ovanthu vapopia o Quechua. Pahe tutomphola novanthu ovanyingi, atukevetalelapo, atuvelongesa Ombimbiliya. Ya momaliongiyo etu, pahe muyula.” Tyili, tyina tweendela meyumba-nthumbi atulingi etyi tupopilwa, Siovaa apeho utuyamba.
Ovanthu vapopilile vakwetu tufenda navo, apa vapondola okuvasa ovanthu vapopia o Quechua. (Tala opalangalafu 15-16)
17. Oityi welilongesa monthele ei?
17 Monthele ei twapopia vala ovipuka vitatu, tusukisa okweendela meyumba-nthumbi, atulingi etyi Siovaa ahanda. Mahi mwene movipuka viatyo aviho, tusukisa okweendela meyumba-nthumbi, pokukoya evi matulimane navio ounye, pokusoka ine matulongeswa atee-pi, no pokusoka ine matukala novana. Movipuka viatyo aviho tulinga, twahahongolelwei neetyi tumona, mahi tuhongolelwei noupanga wetu na Siovaa, nonondunge mbae, neetyi etupopila okuti metutekula. Ine otyo tulinga otyo, onthwe “matukaendela menyina lya Huku yetu Siovaa ate-tee.” — Mik. 4:5.
OTYIIMBO 156 Ndyina Onthumbi
a Omanyina amwe apilululwa.
b Namphila mopalangalafu ei mwatumbulwa vala omuhikwena woovola ou mavelinepe nae, mahi etyi twapopia tupu tyiviuka no momukwendye woovola ou mavelinepe nae.