Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • w15 5/1 pp. 12-15
  • “Okuti Ame Ndyikahi Polukalo lwa Huku?”

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • “Okuti Ame Ndyikahi Polukalo lwa Huku?”
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2015
  • Onthele-kati
  • Tyelifwa
  • “ENDEI KU JOSE”
  • “LIWA-LIWA JOSE AHINAGELA”
  • “MAMULOLWA”
  • “OVE NKHELE UNA OMUENYO”!
  • Siovaa Kalimbilwe Susee
    Lilongesila Komahipululo Ombimbiliya
  • “Mbambavo Tehelelei Ondyoi Ei”
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2014
  • Jose Wayalua Novakulu Vae
    Omukanda Womahipululo Ombimbiliya
  • Waamena, Watekula, Nokuakoleleya
    Hetekela Ekolelo Liavo
Tala vali
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova—2015
w15 5/1 pp. 12-15

HETEKELA EKOLELO LIAVO | JOSE

“Okuti Ame Ndyikahi Polukalo lwa Huku?”

JOSE ankho utai mepia liae putyina kuhimbika okuwiwila. Tyafuile ankho utala komiti viomindende, nomiti omikuavo viovinyango, no komatala ena ovifo viomomeva. Iya nthele ina yotyimato kumoneka ombala ya Farao. Apa Jose ekahi, wiivite omuyuelo utundilila mondyuo yae. Omona wae Manases, ankho unyanesa ondenge yae Efraim okumuyolesa. Jose usoka komukai wae ukahi mondyuo, unyanesa noluembia omona wavo otyo ayola. Jose uliyolela, mokonda utyii okuti Jeova wemuyamba unene.

Jose waluka omona wae wotyiveli okuti o Manases. Enyina olio, lilekesa okuti walimbuako. (Gênesis 41:51) Ouwa Huku ankho pahe emupa, tyotyili watepulula otyiivaluko ankho Jose ena neumbo liavo, novakulu vae, nondenge yae, na tate yae. Oundyale ovakulu vae ankho vemulingile, wapilulula omuenyo wae. Vemuutukilile, iya avahande okumuipaa, konyima avemulandesa ko vakuavitanda opo akakale omupika. Tunde opo, omuenyo wae ankho o wononkhumbi vala. Wakoleleya moupika omanima ekwi na evali, konyima apakwa mokaleya​—iya omuvo umwe akala tyakutwa nomalienge. Mahi pahe​—ankho oe ulandula ku Farao koutumini motyilongo tyo Egitu!a

Mokueenda kuomanima omanyingi, Jose wamuene etyi Jeova afuisapo ovipuka apopile. Eulo liomanima epandu-vali liovilia ovinyingi mo Egitu liafuisuapo, iya Jose aongiya ovilia ovinyingi momalimba omanene. Mokueenda kuomanima oo, Jose nomukai wae Asenate, avatyiti ovana vevali ovakuendye. Mahi, no ngotyo ankho usoka kombunga yae yesala kokule unene​—haunene ondenge yae Benjamim, na tate yavo onthyolwe Jako. Tyafuile Jose ankho ulipula inkha vekahi nawa. Tupu ankho tyafuile ulipula, inkha ovakulu vae vayekapo onkhalelo yavo youkalavi, ine inkha nthiki imwe melivasi vali nombunga yae akala nombembwa nayo.

Inkha ombunga yove itupu ombembwa mokonda yonkhi, noundyale, ine okulienda konyima onkhalelo yove yelifwa no ya Jose. Oityi tupondola okulilongesila kekolelo lia Jose, putyina ankho atekula ombunga yae?

“ENDEI KU JOSE”

Mokonda Jose ankho una ovilinga ovinyingi ononthiki ambuho, omanima alambele liwa. Ngetyi Jeova aulile mondyoi ya Farao, etyi omanima epandu-vali ovilia ovinyingi apwa, akulandula epiluluko enene. Ovilia avipu! Kapakalele ehimbwe, ondyala aiyandyana movilongo aviho vikala popepi no Egitu. Mahi, Ombimbiliya yati: “Motyilongo atyiho tyo Egitu ankho muna okulia.” (Gênesis 41:54) Tyotyili, etyi Jose apopile kononkhono mba Huku, nonkhalelo aonganekele nawa ovipuka, ankho vikahi nokukuatesako ovanthu vomo Egitu.

[Olutalatu pefo 13]

Mokonda Jose watuaileko okukala nomutima weliola, tupu watuaileko okupandwa na Jeova

Ova Egitu tyipondola ankho velitehelela okuti vena ongele na Jose, iya vapandele ounongo wae wokuonganeka nawa ovipuka. Mahi, Jose ankho kahande okuhivilikwa, ankho uhanda ovanthu vahivilike Huku yae Jeova. Inkha tyina tuundapa movilinga via Huku yetu, tuundapesa nomutima weliola kese ounongo tuna, oe upondola okutukuatesako okuundapesa monkhalelo imwe tuhakevelela.

Mokueenda kuononthiki, tupu ondyala yahimbika okunyingila motyilongo tyo Egitu. Etyi ovanthu vakaita ekuateso ku Farao, oe evepopila okuti: “Endei ku Jose, iya amulingi atyiho memupopila.” Moluotyo, Jose ahimbika okuikula omalimba ovilia ankho aongiya, iya ovanthu avahimbika okulanda etyi vesukisa.​—Gênesis 41:55, 56.

Mahi, movilongo ovikuavo, tupu ovanthu ankho vetupu olumono olunyingi. Motyilongo tyo Kanaa, ankho tyikala kokule, ombunga ya Jose ankho ikahi mononkhumbi mbondyala. Ombuale Jako eivi okuti ko Egitu kuna ovilia. Moluotyo, atumu ovana vae ko Egitu opo vakalande ovilia.​—Gênesis 42:1, 2.

Jako watumine ovana vae ekwi, mahi Benjamim onkhelo yae, ehemuyeke aye. Jako ankho uhinangela nawa omuvo atumine omona wae onthyolwe Jose aike, opo akatale ovakulu vae. Tunde opo, Jako ehemumona-mona umwe vali. Ovakulu va Jose avaetela he otyikutu otyiwa alandelele Jose mokonda ankho umuhole unene, ankho tyepuila mo nohonde. Ngotyo, vahindila he ankho weihamenua, okusoka okuti Jose waliua notyinyama.​—Gênesis 37:31-35.

“LIWA-LIWA JOSE AHINAGELA”

Ovana va Jako valingile oungendi omunene, iya avehiki mo Egitu. Etyi vapula opi vapondola okulanda ovilia, avatualwa komutumini omunene utiwa Zafenate-Paneia. (Gênesis 41:45) Okuti etyi vemumona vemuimbukile okuti o Jose? Au. Ankho veete vala omutumini omunene omu Egitu, ankho vesukisa opo evekuateseko. Opo valekese okuti velikalela, avalingi etyi ankho tyilingwa: “Avelipupika pohi molupala lwae.”​—Gênesis 42:5, 6.

Iya Jose? Waimbukile liwa ovakulu vae! Haunene, etyi evemona velipupika pohi molupala lwae, ahinangela puetyi ankho omututu. Ombimbiliya ipopia okuti: “Liwa-liwa Jose ahinangela onondyoi” Jeova emulotesile puetyi ankho omututu. Onondyoi ombo mbaulile okuti ovakulu vae mavekelinyongamena kolupala lwae. Iya pahe ankho​—otyo umwe vekahi nokulinga! (Gênesis 37:2, 5-9; 42:7, 9) Oityi ankho Jose malingi? Okuti mevekukunya avelipupula? Ine mevelingi ngetyi vemulingile?

Jose ankho utyii okuti kapondola okulinga vala ngetyi ahanda. Ankho tyayandyuluka nawa okuti Jeova ukahi nokuendesa epiluluko olio enene. Ankho muakutikinya ehando liae. Jeova walaele okuti ombuto ya Jako, meikalesa elongo enene. (Gênesis 35:11, 12) Inkha ovakulu va Jose ankho nkhele ovakalavi, vena elungavi, nokuhesuku na vakuavo, ñgeno tyanyonene ovanthu ovanyingi! Tupu inkha Jose walingile ngetyi ahanda, ankho tyipondola okunumanesa vokuesala keumbo, alo umwe okupaka motyiponga tate yae, nondenge yae Benjamim. Okuti ankho vena umwe omuenyo? Jose eliholeka, opo etyivile okulola ovakulu vae, atale inkha pahe vapiluluka. Tupu, ankho wesukisa okunoñgonoka etyi Jeova ahanda alinge.

Tyotyili, ove hamwe kunekale notyitateka ngotyo. Mahi, ovilwa, nokuliyapauka hono viakaka unene monombunga. Tyina tutumbukilwa novitateka ngovio, tupondola okutokola okulinga vala ngetyi omutima wetu omukuankhali uhanda. Otyiwa unene okuhetekela Jose, nokuovola okunoñgonoka etyi Huku ahanda tulinge tyina tuna ovitateka. (Provérbios 14:12) Hinangela okuti, ngetyi okukala nombembwa nombunga yetu tyakolela, okukala nombembwa na Jeova, Nomona wae tyakolela vali unene.​—Mateus 10:37.

“MAMULOLWA”

Jose walingile ovipuka ovinyingi viokulola ovakulu vae, opo atale oñgeni vekahi momitima viavo. Tete, wapopia navo nokuanumana melaka lio va Egitu, otyo vapitiyilwa, evehungu okuti veya okulava otyilongo. Opo veliyakulile, avapopi konthele yombunga yavo. Tupu avapopi okuti ankho vena onkhelo vasapo keumbo. Jose alingi umwe ononkhono mbokuliholeka, ahalekesa okuti wahambukwa unene. Okuti ondenge yae ankho una umwe omuenyo? Pahe ankho Jose wii etyi malingi. Jose evepopila okuti: “Mamulolwa ñgaa.” Iya evepopila okuti uhanda okumona onkhelo yavo vapopia. Konyima, eveyeke vakondoke keumbo, opo vakapole onkhelo yavo. Mahi, ankho pena okusala wike.​—Gênesis 42:9-20.

Putyina ovakulu vae vapopia konthele yotyitateka otyo, tyihetyii okuti Jose uveivite, vahimbika okulivela onombei mokonda yotyivi valingile kohale. Ankho pahe palambale omanima 20. Iya avati: “Tyotyili tukahi nokuhitiswa mokonda yondenge yetu. Mokonda tuamuene ononkhumbi mbae puetyi etuita opo tukale nokankhenda nae, mahi onthue atuhemutavela. Otyo tukahi nokumonena ononkhumbi ombu.” Jose ankho utyiivite, iya atundu ponthele yavo opo vehemumone tyina alila. (Genesis 42:21-24) Mahi, ankho utyii okuti okulivela onombei mokonda yotyivi valingile, hatyo vala matyilekesa okuti ovakulu vae tyili-tyili velivela. Moluotyo, atualako okuvelola.

Eveyeke vakondoke, mahi esala na Simiau ngatyina onkhuatwa. Tupu, onombongo ankho vaeta opo valande okulia, embukutila mo nosako mbavo, avakondoka nambo. Ovakulu vae avakondoka keumbo. Namphila tyevepuiyile unene, mahi Jako etavela vaye ko Egitu na Benjamim, omona wae ehole. Etyi vehika mo Egitu, avapopila omuundapi wa Jose onombongo vavasa mo nosako mbavo, iya avati tuembueeta ambuho. Otyipuka otyo ankho vahanda okulinga, tyihuvisa, mahi, Jose ankho wesukisa okuvenoñgonoka vali nawa. Jose akalia navo, mahi alingi ononkhono mbokuliholeka opo vehetyimone okuti wahambukwa unene okumona Benjamim. Konyima eveyeke vakondoke keumbo liavo, no nosako mbavo mbeyula ovilia. Mahi otyikando etyi, Jose apake okopo yae yo palata mosako ya Benjamim.​—Gênesis 42:26–44:2.

Jose ankho watela eliva ovakulu vae. Atumu omuundapi wae evelandule, ekevekuata, nokuvehunga okuti vavaka okopo. Etyi okopo oyo yavasiwa mosako ya Benjamim, aveho avakondolwa ku Jose. Pahe ankho Jose wamona omphitilo yokunoñgonoka nawa oñgeni ovakulu vae vekahi. Judaa apopila-ko vakuavo. Aiti opo Jose evelingile okankhenda, alo umwe apopi okuti aveho 11, vapondola okukala ovapika mo Egitu. Jose akumbulula okuti o Benjamim vala una okusala mo Egitu opo akale omupika, mahi ovakuavo aveho vapondola okuenda.​—Gênesis 44:2-17.

Pokukumbulula, Judaa apopila konkhenda. Ati: “Ngotyo, mu ina oe vala wahupapo, iya he umuhole unene.” Onondaka ombo, tyafuile mbehikile unene komutima wa Jose, mokonda ankho oe otyiveli tya Rakele omukai wa Jako ankho ehole unene, wanyima pokukutula Benjamim. Nga tate yae, Jose ankho uhinangela unene me yae, Rakele. Moluotyo, Jose ankho uhole unene Benjamim.​—Gênesis 35:18-20; 44:20.

Judaa atualako okuita Jose opo ahapake Benjamim moupika. Alo umwe weliavele opo akale omupika polukalo lwa Benjamim. Iya amanuhula okupopia tyaihamenwa unene komutima okuti: “Oñgeni mandyende ku tate tyihena omona ou? Himetyivili okutala ovihuna mavikamonekela tate!” (Gênesis 44:18-34) Otyo pahe ankho tyalekesa nawa okuti omukulu wae wapiluluka. Ankho kalekesile vala okuti welivela, mahi tupu ankho walekesa okankhenda kamwe okanene, nesuko na vakuavo.

[Olutalatu pefo 15]

Jose waimbukile okuti ovakulu vae velivela muetyi vemulingile

Jose ehetyivili vali okuliholeka. Ahololola atyiho ankho tyikahi momutima wae. Etyi atuma ovaundapi vae aveho vatundepo, eliyavela unene, iya atyiivala mombala ya Farao. Pahe elihololola, ati: “Ame, ame Jose ondenge yenyi.” Ahumbakana ovakulu vae vahuva, nondenge yae, iya alekesa okuti weveevela muatyiho vemulingile. (Gênesis 45:1-15) Ngotyo, Jose walekesa otyituwa tya Jeova una weevela nomutima auho. (Salmo 86:5) Okuti nonthue o ngotyo tukahi?

“OVE NKHELE UNA OMUENYO”!

Etyi Farao eiva atyiho tyikahi nokupita meumbo lia Jose, aihana Jose, iya emupopila opo aihane tate yae nombunga yae aiho, vailukile mo Egitu. Kapakalele ehimbwe, Jose elivasi vali na tate yae ankho ehole unene. Etyi velivasa, Jako alili iya ati: “Pahe ndyipondola okunkhia. Namona otyipala tyove, iya ndyityii okuti nkhele una omuenyo.”​—Gênesis 45:16-28; 46:29, 30.

Jako wakalele omanima 17 mo Egitu. Wakaleleko omuvo utuuka pala okukanena nawa ovana vae 12. Jose, omona wae wa 11, emukanena tuvali, ononkhano onongwa ankho mbatokala okupewa otyiveli. Omihoko vivali vio Isilayeli, ankho mavitundu mu Jose. Iya Judaa, omona wa kuana, wo kualekesile okuti welivela vali unene tyipona vakuavo? Tupu watambulile ononkhano mbumwe onongwa ononene: Mesiya ankho matundu momuhoko wae!​—Gênesis, kapitulu 48, no 49.

Jako wanyima etyi ena omanima 147. Iya etyi anyima, ovakulu va Jose avakala nowoma wokuti ondenge yavo mevelingi ngetyi vemulingile. Mahi Jose evepopila noluembia onondaka mbuungumanesa. Evepopila okuti mokonda o Jeova wakuatesako ombunga yae okuilukila ko Egitu, ovakulu vae ankho kavesukisile okulitehela omapita mokonda yetyi tyaendelepo. Pahe ayawisako epulo eli liakolela unene: “Okuti ame ndyikahi polukalo lwa Huku?” (Gênesis 15:13; 45:7, 8; 50:15-21) Jose ankho utyii okuti Jeova Omukoyesi wafuapo. Pahe, ankho Jose olie, pala okuhitisa ovanthu Jeova aevela?​—Hebreus 10:30.

Okuti onthiki imwe tyekupuiyile unene okuevela omunthu umwe? Tyipondola okukupuiya haunene putyina omunthu umwe ekulingila tyawina otyipuka tyikunumanesa. Mahi, inkha tuevela nomutima auho vana tyili-tyili velivela, matukuatesako vakuetu, nonthue muene, okuhakala nomutima weihamenua. Iya matuhetekela ekolelo lia Jose, na Tate yae wokankhenda, Jeova.

a Tala ononthele “Hetekela Ekolelo Liavo,” Momutala Womulavi 1 ya Kwenye Kunene yo 2014; 1 ya Kuhuhu yo 2014; no 1 ya Hitandyila yo 2015.

    Nyaneka Publications (1998-2026)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma