Linga Ngetyi Jesus Aita Melikuambelo
“Tate, . . . nkhimaneka omona wove, opo omona wove ekunkhimaneke.”—JOÃO 17:1.
1, 2. Oityi Jesus alingile etyi alia Opasikwa nono apostolu mbae mo 33 P.K.?
ANKHO okongulohi 14 ya Nisan yo 33 P.K. Jesus nomapanga ae ankho vamana okulia Opasikwa, yevehinangelesa oñgeni Huku ayovolele ovakuaukulu vavo koupika mo Egitu. Mahi ovalongwa va Jesus vekolelo ankho mavayovolwa monkhalelo imwe onene vali. Monthiki ilandulako, Jesus ankho maipawa no nondyale mbae. Otyilikutila tyomuenyo wae uhena onkhali matyiikula ondyila opo ovanthu aveho vayovoke konkhali nokononkhia.—Hebreus 9:12-14.
2 Opo akale nonthumbi yokuti kamatulimbwa otyiawa otyo tyoluembia, Jesus wahimbikile ehinangelo epe liapinga Popasikwa ankho ilingwa kese enima. Wapola ombolo yehena onkhiso, eivembula, aavela kese umwe pono apostolu mbae 11 mbekolelo, ati: “Etyi tyilekesa olutu luange mandyiave pala ouwa wenyi. Tyilingei-lingei apeho mehinangelo liange.” Tupu eveavela okopo yovinyu ati: “Okopo ei otyilekeso tyomphango omphe mokonda yohonde yange maikamomeswa pala ouwa wenyi.”—Lucas 22:19, 20.
3. (a) Epiluluko patyi enene lialandulile kononkhia mba Jesus? (b) Putyina tulilongesa elikuambelo lia Jesus tuesukisa okusoka komapulo patyi?
3 Otyitumino tyomphango Huku alingile nelongo lio Isilayeli ankho tyihungi kokupwa. Ankho matyipingwa nomphango omphe Jeova malingi novalanduli va Jesus ovalembulwa. Jesus ankho kahande ovalanduli vae vakale ngelongo lio Isilayeli. Ova Isilayeli ankho kavafende Huku monkhalelo ike vala, iya otyo atyipenyesa enyina lia Huku. (João 7:45-49; Atos 23:6-9) Jesus ankho uhanda ovalanduli vae vaundapele kumwe opo vetyivile okuhivilika enyina lia Huku. Ngotyo, oityi Jesus alinga? Walinga elikuambelo limwe ewa unene kese munthu apondola okutanga. (João 17:1-26; tala olutalatu pefo pahimbikila onthele ei.) Putyina tulilongesa elikuambelo olio, tusokei komapulo aa: “Okuti Huku wakumbululile elikuambelo lia Jesus? Okuti ndyikahi nokulinga ngetyi Jesus aitile melikuambelo?”
ETYI ANKHO TYAKOLELA VALI KU JESUS
4, 5. (a) Oityi tulilongesila konthele yotete yelikuambelo lia Jesus? (b) Oñgeni Jeova akumbululile etyi Jesus aita palae muene?
4 Jesus walongesile ovalongwa vae ovipuka ovinyingi oviwa alo kounthiki. Konyima atale peulu alikuambela okuti: “Tate, oola yehikapo, nkhimaneka omona wove, opo omona wove ekunkhimaneke. Ngetyi wemupa outumini wovanthu aveho, opo aavele omuenyo uhapu ombalulo aiho ya vana wemuavela. . . . Ame nekunkhimaneka kombanda yohi, mokonda namanuhula ovilinga wanthuma okulinga. Iya pahe, Tate, nkhimaneke ponthele yove nenkhimano lina ankho ndyina ponthele yove, puetyi ankho kuhena ouye.”—João 17:1-5.
5 Jesus wahimbika elikuambelo liae nokupopia ovipuka viakolela vali kwe. Tete, welikuambela opo Tate yae ankhimanekwe, iya otyo tyelifwa nonondaka mbotete apopile melikuambelo alongesile ovalongwa vae. (Lucas 11:2) Vali, wapopia etyi ovalongwa vae vesukisa, okuti “meveavela omuenyo wahapu.” Konyima yotyo, Jesus waita okuti: “Tate nkhimaneke ponthele yove nenkhimano lina ankho ndyina ponthele yove, puetyi ankho kuhena ouye.” Jeova weivile elikuambelo Liomona wae iya emuavela vali unene tyipona etyi aita, “enyina ewa vali tyipona” onoandyu ambuho.—Hebreus 1:4.
‘OKUKALA NENOÑGONOKO LIA HUKU WIKE YOTYOTYILI’
6. Oityi ono apostolu ankho vesukisa okulinga opo vapewe omuenyo wahapu? Oñgeni tutyii okuti ono apostolu vetyilingile?
6 Tupu melikuambelo liae, Jesus wapopia etyi tuna okulinga opo tupewe otyali tyomuenyo wahapu. (Tanga João 17:3.) Wapopia okuti tuna okutualako “okukala nenoñgonoko” lia Huku nolia Kristu. Oñgeni tupondola okutyilinga? Tete, tuna okulinga atyiho tuvila opo tulilongese vali unene konthele ya Jeova Nomona wae. Vali, tuesukisa okueendela muetyi tuelilongesa. Ono apostolu ankho valingale ovipuka ovio vivali, ngetyi Jesus apopia melikuambelo liae, okuti: “Ame neveavela onondaka wampha, iya vembutambula.” (João 17:8) Mahi opo vapewe omuenyo wahapu, ankho vesukisa okutualako okusokolola Kondaka ya Huku nokueendela muetyi velilongesa. Okuti ono apostolu vekolelo vatuaileko okulinga ngotyo alo konthyulilo yomuenyo wavo pano pohi? Eenga, vatuaileko. Otyo tutyii mokonda omanyina avo ahonekwa komamanya 12 elisesu lio Jelusalei Omphe keulu.—Revelação 21:14.
7. “Okukala nenoñgonoko” lia Huku tyihangununa tyi? Okukala nenoñgonoko lia Huku tyakolela unene mokonda yatyi?
7 Inkha tuhanda okukala nomuenyo wahapu, tuna “okukala nenoñgonoko” lia Huku. Otyo tyihangununa tyi? Ondaka yo Gregu yapitiyua “okukala nenoñgonoko,” tupu ipondola okupitiyua okuti “okutualako okunoñgonoka.” Moluotyo, “okukala nenoñgonoko” lia Huku tyihangununa okutualako okulilongesa vali unene konthele yae. Otyo katyilekesa okuti tuna okunoñgonoka vala ovituwa nomavangelo ae. Tuna okukala nohole na Jeova nomutima auho nokukala noupanga omunene nae. Tupu tuna okukala noluembia novakuatate vetu nonomphange. Ombimbiliya ihangununa okuti: “Omunthu uhena oluembia, kenenoñgonoke Huku, mokonda Huku oluembia.” (1 João 4:8) Ngotyo, okunoñgonoka Huku tyakutikinya okumutavela. (Tanga 1 João 2:3-5.) Elao limwe enene okukala pokati kavana vei Jeova! Mahi tuna okulunguka opo tuahayekepo oupanga wetu wakolela na Huku, ngetyi tyalingile Judas Iskaliote. Moluotyo tulingei ononkhono opo tupameke oupanga wetu na Jeova. Inkha tulinga ngotyo, Jeova meketuavela otyali otyiwa tyomuenyo wahapu.—Mateus 24:13.
“MOKONDA YENYINA LIOVE”
8, 9. Etyi Jesus ankho ekahi pano pohi oityi tyakolela vali kwe? Elongeso patyi lionongeleya Jesus aanyene?
8 Putyina tutanga elikuambelo lia Jesus mu João okapitulu 17, tyimoneka nawa okuti Jesus ankho kehole vala unene ono apostolu mbae, mahi tupu una ohole onene nonthue. (João 17:20) Tupu tuesukisa okunoñgonoka okuti eyovo lietu halioko ankho liakolela vali ku Jesus. Mokueenda kuomuvo auho akalele pano pohi, otyipuka ankho tyakolela vali kwe okunkhimaneka enyina lia Tate yae. Mongeleka, etyi Jesus ahangununa omokonda yatyi ankho eila pano pohi, watanga ombuingwa ya Isaia, yati: “Ospilitu ya Jeova ikahi kuame, mokonda oe wanaka opo ndyiivise onondaka onongwa kovahepi.” Tupondola okukala nonthumbi yokuti etyi Jesus eitanga, watumbulile umwe nawa enyina lia Huku.—Lucas 4:16-21.
9 Kohaliale etyi nkhele Jesus eheneye pano pohi, ononkhalamutwe mbonongeleya mbova Judeu mbalongesile ovanthu opo vahatumbule enyina lia Huku. Tuna onthumbi yokuti Jesus ketavelele kotyiso otyo. Wapopilile ononkhalamutwe ombo okuti: “Neya menyina lia Tate yange, mahi onwe kamuanthambulile, inkha umwe uya menyina liae muene, ñgeno muemutambula.” (João 5:43) Etyi ankho kuakamba ononthiki mbehehi opo aipawe, Jesus wapopile vali etyi ankho tyakolela vali kwe etyi elikuambela okuti: “Tate, nkhimaneka enyina liove.” (João 12:28) Iya melikuambelo tukahi nokulilongesa, tyimoneka nawa okuti otyipuka ankho tyakolela vali momuenyo wa Jesus okunkhimaneka enyina lia Tate yae.
10, 11. (a) Oñgeni Jesus anoñgonokesile enyina lia Tate yae? (b) Omokonda yatyi ovalongwa va Jesus vanoñgonokesila enyina lia Jeova?
10 Jesus welikuambelele okuti: “Nanoñgonokesa enyina liove kovanthu wapola mouye, iya ovemphe. Ankho ovove, mahi wevempha, iya ovo vetavela ondaka yove. Tupu, hikahi vali mouye, mahi ovo vekahi mouye iya ame ndyenda kuove. Tate Musukuki, veyunga mokonda yenyina liove wampha, opo vakale kumwe, ngetyi onthue tukahi kumwe.”—João 17:6, 11.
11 Okunoñgonokesa ovalongwa vae enyina lia Tate yae katyilekesa okuti Jesus watumbula vala enyina olio. Mahi wevekuatesileko okunoñgonoka olie Jeova, nokuvelongesa ovituwa oviwa via Huku nonkhalelo etutekula noluembia. (Êxodo 34:5-7) Pahetyino Jesus Ohamba keulu, iya utualako okukuatesako ovalongwa vae opo vanoñgonokese ohi aiho enyina lia Jeova. Omokonda yatyi ovilinga ovio vilingilwa? Vilingwa pala okukuatesako ovanthu ovanyingi okulilongesa konthele ya Jeova tyina nkhele onthyulilo youye uno yehenehikepo. Tyina onthiki oyo yamehikipo, Jeova mayovola onombangi mbae mbekolelo, iya aveho mavakanoñgonoka enyina enene lia Jeova!—Ezequiel 36:23.
“OPO OUYE UTAVELE”
12. Ovipuka patyi vitatu tuesukisa okulinga opo tumanuhule ovilinga Jesus ahimbikile?
12 Jesus watumine ovalongwa vae vamanuhule ovilinga ahimbikile. Welikuambelele okuti: “Ngetyi ove wanthuma mouye, naame ndyivetuma mouye.” Mahi ankho Jesus utyii okuti opo vetyivile okulinga ovilinga ovio vesukisa okukuatesuako. Etyi ankho ekahi novalongwa vae, Jesus walingile ononkhono mbokuvekuatesako okutetulula ovitateka viavo. Iya melikuambelo liae, waitile ku Jeova opo akuateseko ovalongwa vae okulinga ovipuka vitatu viakolela. Tete, welikuambelele opo ovalongwa vae vahalinge onthele youye wa Satanasi. Vali, welikuambelele opo vetavele Ondaka ya Huku nokutualako tyasukuka. Tatu, Jesus waitile opo ovalongwa vae vakale newaneko, ngetyi oe eliwaneka na Tate yae. Kese umwe ponthue wesukisa okulipula okuti: ‘Okuti ndyikahi nokulinga ovipuka ovio vitatu Jesus apopia melikuambelo liae?’ Jesus ankho una onthumbi yokuti inkha ovalongwa vae valingile ovipuka ovio vitatu, ovanthu ovanyingi ñgeno vetavela onondaka vaivisa.—Tanga João 17:15-21.
Ovakristau votete vaundapele kumwe nospilitu sandu opo vatualeko newaneko (Tala popalagrafu 13)
13. Oñgeni Jeova akumbululile elikuambelo lia Jesus pomuvo Wovakristau votete?
13 Tyina tulilongesa omukanda wa Atos, tupondola okumona okuti Jeova wakumbululile elikuambelo lia Jesus. Mewaneno Liovakristau votete ankho muna ova Judeu nova Sindiyu, novahona, novahepi, novapika, novahona vokuna ovapika. Otyo ankho ñgeno tyipondola okueta eliyapauko pokati kavo! Mahi vakalele newaneko enene, otyo apostolu Paulu eveelekela nononthele mbelikalaila mbolutu iya Jesus ngatyina omutwe wavo. (Efésios 4:15, 16) Mouye weliyapauka wa Satanasi, ovanthu vapondola vala okukala newaneko ngolio mokonda yepondolo liospilitu sandu ya Jeova.—1 Coríntios 3:5-7.
Ovanthu va Jeova mouye auho veliwaneka (Tala popalagrafu 14)
14. Oñgeni elikuambelo lia Jesus liakumbululwa mononthiki mbetu?
14 Mahi, etyi ono apostolu mbankhia ovipuka avipiluluka. Ovanthu ovanyingi avatyitukilapo otyili. Mewaneno amunyingila omalongeso omatutu, otyo atyieta eliyapauko. (Atos 20:29, 30) Mahi mo 1919, Jesus wayovola Ovakristau ovalembulwa moupika wongeleya yomatutu eveongiya “momuoyo wewaneko.” (Colossenses 3:14) Oityi tyatundilila kovilinga viavo viokuivisa newaneko? Hono “onongi ononkhuavo” mbulamba ponomiliau epanduvali mbatunda “movilongo aviho, no momihoko, nomalongo, no momalaka aeho” mbeliwaneka motyunda tyike novalembulwa va Huku. (João 10:16; Revelação 7:9) Olio ekumbululo lihuvisa lielikuambelo Jesus alinga ku Jeova, “opo ouye unoñgonoke okuti ove wanthuma, nokuti una oluembia navo ngetyi una oluembia naame”!—João 17:23.
WAMANUHULA NONONDAKA ONONGWA
15. Otyipuka patyi tyakolela Jesus aitile pala ovalanduli vae ovalembulwa?
15 Etyi otyinthiki 14 ya Nisan tyehenehikepo, Jesus wankhimanekele ine okuhivilika ono apostolu mbae etyi alinga navo omphango opo vakatumine nae Mouhamba wae. (Lucas 22:28-30; João 17:22) Moluotyo, Jesus pahe elikuambela pala aveho ankho mavakala ovalanduli vae ovalembulwa, okuti: “Tate, nahanda okuti vana wampha vakale naame apa mandyikala, opo vamone omunkhima wange wampha, mokonda wakala nohole naame puetyi ouye nkhele wehenetungue.” (João 17:24) Onongi ononkhuavo mbuhambukwa nondyambi ovalembulwa mavakapewa, kambukala nonkhi. Tupu otyo tyilekesa okuti Ovakristau votyotyili hono tyilityili veliwaneka.
16, 17. (a) Konthyulilo yelikuambelo liae, Jesus wapopile okuti matualako okulinga tyi? (b) Oityi tuesukisa okutualako okulinga?
16 Ovanthu ovanyingi mouye vaholovona okuhetavela okuti Jeova una ovanthu veliwaneka nokumwi nawa. Otyo pamwe tyimoneka mokonda younkhembi ulongeswa nononkhalamutwe mbonongeleya. Otyo tupu tyamonekele pononthiki mba Jesus. Moluotyo, Jesus wamanuhula elikuambelo liae no nondaka ombu onongwa: “Tate Omuviuki, ouye kaukwi, mahi ame ndyikwi, iya ava vetyinoñgonoka okuti ove wanthuma. Ame nevenoñgonokesa enyina liove, iya mandyitualako okulinoñgonokesa, opo ohole ei una naame, nayo ikale muvo iya naame ndyikale navo.”—João 17:25, 26.
17 Tyotyili, Jesus wanoñgonokesile enyina lia Tate yae. Iya hono, mokonda Omutwe weuaneno, utualako okutukuatesako opo tunoñgonokese vakuetu enyina, nevangelo lia Tate yae. Tutavelei ehongolelo lia Jesus, nokuivisa nombili nokulinga ovalongwa. (Mateus 28:19, 20; Atos 10:42) Tupu tulingei ononkhono opo tutualeko newaneko lietu liakolela. Inkha tulinga ovipuka ovio, matulingi ngetyi Jesus aita melikuambelo. Iya otyo matyinkhimaneka enyina lia Jeova nokutuetela ehambu liahapu.