ƐZUKOALƐDEƐ 48
Kɛzi Bɛsuzu Edwɛkɛ Nwo
YƐ NYE die nzenzaleɛ mɔɔ Nyamenle Edwɛkɛ ne ɛmaa yɛyɛ wɔ yɛ asetɛnla nu la anwo, na yɛkulo kɛ menli gyɛne noko nyia nvasoɛ ɛhye bie. Eza yɛnwu kɛ kɛzi menli yɛ bɛ nyɛleɛ wɔ edwɛkpa ne anwo la baha bɛ kenlebie anyelazo. (Mat. 7:13, 14; Dwɔn 12:48) Yɛkulo kɛ bɛnwu nɔhalɛ ne. Noko saa ɛye yɛ anwodozo nee yɛ mɔdenlebɔlɛ ɛsie ahane a, eza ɔwɔ kɛ yɛfa nwunu yɛdi gyima amaa yɛahola yɛaboa bɛ kpalɛ.
Saa yɛka awie fofolɛ diedi mɔɔ la ye ahonle nwo na ɔnle nɔhalɛ la anwo edwɛkɛ kputilii na yɛfa Ngɛlɛlera dɔɔnwo yɛfoa zo bɔbɔ a, bɛnda bɛnlie bɛndo nu. Kɛ neazo la, saa yɛka ɛvoyialilɛ mɔɔ menli dɔɔnwo die to nu la anwo edwɛkɛ kɛ ɔvi awozonle ɛzonlenlɛ nu a, ɛhye ɛnrɛhola ɛnrɛhakyi kɛzi menli gyɛne te nganeɛ wɔ nwolɛ la. Edwɛkɛ mɔɔ bɛsuzu nwolɛ la maa ndelebɛbo yɛ gyima. Duzu a kile kɛ awie lɛ ndelebɛbo a?
Ngɛlɛlera ne ka kile yɛ kɛ ‘nrɛlɛbɛ ne mɔɔ vi anwuma lɔ la le anzondwolɛ, ɔlɛ ndelebɛbo.’ (Gye. 3:17) Giliki edwɛkɛkpɔkɛ mɔɔ bɛhile ɔ bo “ndelebɛbo” la kile kɛ “ɛdie edwɛkɛ wɔado nu.” Baebolo ngilebɛbo bie mɔ kile ɔ bo kɛ “ɔsuzu menli gyɛne nwo,” “mɛlɛbɛnwoaze,” anzɛɛ “abotane.” Yɛ ye nzonlɛ kɛ ndelebɛbo nee anzondwolɛ a lua a. Bɛha ye wɔ Taetɛse 3:2 kɛ, awie mɔɔ lɛ ndelebɛbo la eza di awie mɔ eni anzɛɛ ɔle bɛtɛɛ na ɔkulo agɔnwolɛyɛlɛ. Felepaema 4:5 ka kɛ yɛmaa awie biala ɛnwu yɛ kɛ yɛlɛ “abotane.” Awie mɔɔ lɛ ndelebɛbo la suzu ɛleka mɔɔ ahenle mɔɔ ɔ nee ye ɛlɛtendɛ la vi, ye tɛnlabelɛ nee ye nganeɛdelɛ nwo. Ɔlɛ ɛhulolɛ kɛ ɔbagyakyi edwɛkɛ nu, saa ɔwɔ kɛ ɔyɛ zɔ a. Saa yɛ nee menli di wɔ adenle ɛhye azo a ɔboa bɛ ɔmaa bɛbuke bɛ adwenle nee bɛ ahonle nu na bɛtie edwɛkɛ ne kpalɛ wɔ mekɛ mɔɔ yɛ nee bɛ ɛlɛsuzu Ngɛlɛlera ne anwo la.
Ɛleka Mɔɔ Ɔwɔ Kɛ Ɛbɔ Ɔ Bo. Tetedwɛkɛ kɛlɛvo Luku bɔ amaneɛ kɛ, mekɛ mɔɔ ɛzoanvolɛ Pɔɔlo wɔ Tɛsalonaeka la, ɔvale Ngɛlɛlera ne “ɔhilehilele nu ɔmanle bɛnwunle kɛ ɔwɔ kɛ Mɛzaya ne nwu amaneɛ na bɛdwazo ye bɛfi ewule nu.” (Gyi. 17:2, 3) Ɔda ali kɛ Pɔɔlo yɛle ɛhye wɔ Dwuuma nyianu sua nu. Menli mɔɔ ɛnee ɔlɛtendɛ yeahile bɛ la die to nu kɛ tumi wɔ Hibulu Ngɛlɛlera ne anu. Yemɔti ɔfɛta kɛ ɔvale debie mɔɔ bɛdie bɛto nu la ɔbɔle ɔ bo la.
Mɔɔ Pɔɔlo tendɛ ahile Gilikima bie wɔ Alɛyɔpagɛse ne mɔɔ wɔ Atɛnse la, yeanva Ngɛlɛlera ne yeambɔ ɔ bo. Emomu, ɔvale ninyɛne mɔɔ bɛze nee mɔɔ bɛdie bɛto nu la a ɔbɔle ɔ bo a, na ɔluale ɛhye azo ɔ nee bɛ zuzule Bɔvolɛ ne nee Ye bodane ne mɔ anwo.—Gyi. 17:22-31.
Kenlensa ye, menli mgbe dɔɔnwo ɛnlie Baebolo ne ɛndo nu kɛ ɔlɛ tumi wɔ bɛ ɛbɛlabɔlɛ nu. Noko asɛɛ awie biala wɔ tɛnlabelɛ mɔɔ anu yɛ se wɔ ewiade ye anu la anu. Menli anye la kɛ bɛbanyia debie kpalɛ. Saa ɛdumua ɛte mɔɔ gyegye bɛ la abo na ɛmaa bɛnwu mɔɔ Baebolo ne ka ye wɔ nwolɛ la a, ndelebɛbo ɛhye mɔɔ ɛbala ye ali la bamaa bɛadie mɔɔ Baebolo ne ka fane bodane mɔɔ Nyamenle lɛ maa alesama anwo la.
Ɔbahola yeara ye kɛ Baebolo sukoavo bie awovolɛ ɛva ɛzonlenlɛ nu amaamuo nee diedi bie mɔ ɛhile ye. Akee sukoavo ne ɛnwu ye kɛ zɔhane diedi nee amaamuo ne mɔ ɛnzɔ Nyamenle anye, na yekpo ɛhye mɔ ɔlua mɔɔ yezukoa yevi Baebolo ne anu la ati. Kɛ ɔkɛyɛ na sukoavo ne ahola ahilehile ye kpɔkɛzilɛ ne anu ahile ye awovolɛ ɛ? Bie a bɛbade nganeɛ kɛ saa ɔkpo ɛzonlenlɛ nu ngilehilelɛ ɛhye mɔ mɔɔ bɛva bɛhilehile ye la a, ɛnee ɔlɛkpo bɛ. Bie a Baebolo sukoavo ne bazi kpɔkɛ kɛ kolaa na yeagyinla Baebolo ne azo yeahilehile ye kpɔkɛzilɛ ne anu yeahile ye awovolɛ la, ɔwɔ kɛ ɔmaa bɛnwu ye kɛ ɔlɛ ɛlɔlɛ nee ɛbulɛ ɔmaa bɛ.
Mekɛ Mɔɔ Ɔwɔ Kɛ Ɛgyakyi Edwɛkɛ Nu. Gyihova mumua ne lɛ tumi di mɛla maa yɛ ɛdeɛ, noko ɔda ndelebɛbo kpole kpalɛ ali. Mekɛ mɔɔ Gyihova die Lɔɔto nee ye abusua ne avi Sodɔm la, ye anwumabɔvolɛ ne zele kɛ: “Bɛnriandi bɛhɔ awoka ne mɔ azo lɔ, anrɛɛ bɛkɛha esike nu!” Noko Lɔɔto hanle kɛ, ‘O, kyɛkyɛ, Gyihova!’ Ɔzɛlɛle kɛ bɛmaa ɔnriandi ɔhɔ Zowaa. Gyihova nwunle Lɔɔto anwunvɔne na ɔmanle ɔhɔle Zowaa, yemɔti mekɛ mɔɔ bɛzɛkyele azua mɔɔ ɛha la, bɛanzɛkye Zowaa. Noko nzinlii, Lɔɔto lile adehilelɛ mɔɔ Gyihova lumuale vale manle la azo na ɔnriandile ɔhɔle awoka ne mɔ azo. (Mɔl. 19:17-30) Gyihova ze kɛ ye ndenle ne mɔ le fɔɔnwo, noko ɔnyianle abotane ɔzele Lɔɔto anwunvɔne kɔkpula kɛ Lɔɔto dele ninyɛne bo kpalɛ.
Amaa yɛ nee awie mɔ alua wɔ adenle kpalɛ zo la, ɔwɔ kɛ yɛda ndelebɛbo ali. Yɛbahola yeanwu ye bɔkɔɔ kɛ ahenle ne ɛvo, na bie a yɛlɛ nwolɛ edwɛkɛ dɔɔnwo mɔɔ yɛbahola yɛava yɛahile a. Noko ɔdwu mekɛ ne bie a ɔnle kɛ ɛyɛ dedee ɛmaa ahenle ne nwu kɛ yevo. Edwɛkɛ nu mɔɔ yɛgyakyi la ɛngile kɛ ɔwɔ kɛ yɛbu yɛ nye yɛgua Gyihova ngyinlazo zo. Ɔbayɛ kpalɛ kɛ ɛbala ahenle ase kɛ yehile ye adwenle la, anzɛɛ ɛnrɛbua adalɛ edwɛkɛ bie mɔɔ ɔhanle la amaa bɛahola bɛava bɛ adwenle bɛazie adawubɔlɛ ne mɔɔ baboa kpalɛ la azo. Saa ɔkpo mɔɔ ɛdie ɛdi la bɔbɔ a, mmafa ɛya. Ɛbahola wɔabiza ye deɛmɔti ɔte nganeɛ zɔhane la. Tie ye mualɛ ne kpalɛ. Ɛhye bamaa wɔanwu ye adwenle. Ɛhye bamaa wɔanyia adenle ɛ nee ye abɔ adawu kpalɛ kenlebie.—Mrɛ. 16:23; 19:11.
Gyihova ɛmaa alesama tumi mɔɔ bɛkola bɛkpa mɔɔ bɛkulo. Ɔmaa bɛfa bɛdi gyima ɔnva nwo kɛ ɔyɛ a bɛnva bɛnli gyima kpalɛ la. Kɛ Gyihova kpɔmavolɛ la, Dwɔhyua hanle gyima mɔɔ Nyamenle ɛyɛ ɛmaa Yizilayɛma la. Akee ɔhanle kɛ: ‘Saa bɛ kunlu ɛndwo kɛ bɛkɛzonle Gyihova a, ɛnee ɛnɛ demua ye, bɛhile mɔɔ bɛkɛzonle ye la, awozonle ne mɔ mɔɔ bɛ nlenya mɔ zonlenle bɛ wɔ Mɛsɔpɔteemea la anzɛɛ saa Amɔlema mɔɔ bɛ azɛlɛ zo a bɛde la awozonle ne mɔ a. Na mame, me nee me sua nu amra, yɛbazonle Gyihova.’ (Dwɔh. 24:15) Gyima mɔɔ yɛlɛ ye ɛnɛ la a le kɛ yɛbali ‘daselɛ,’ yɛɛ yɛfa anwodozo yɛtendɛ, noko yɛmbɔ mɔdenle kɛ yɛtinlitinli awie mɔ kɛ bɛlie bɛli. (Mat. 24:14) Ɔwɔ kɛ bɛkpa mɔɔ bɛkulo, na yɛnzi bɛ adenle.
Biza Kpuyia. Gyisɛse yɛle neazo mɔɔ di munli la wɔ menli mɔɔ bɛ nee bɛ suzu edwɛkɛ nwo la anu. Ɔzuzule ɛleka mɔɔ bɛvi la anwo na ɔvale ndonwo mɔɔ bɛbade ɔ bo ndɛndɛ la ɔlile gyima. Eza ɔvale kpuyia ɔlile gyima kpalɛ. Ɛhye manle menli nyianle adenle hilele bɛ adwenle na bɛlale mɔɔ wɔ bɛ ahonle nu la ali. Eza ɔmanle bɛnyianle adenle bɛdwenlenle mɔɔ bɛlɛsuzu nwolɛ la anwo.
Nrenya bie mɔɔ ze mɛla ne la bizale Gyisɛse kɛ: “Kilehilevolɛ, duzu a menyɛ na meanyia ngoane mɔɔ ɛnlɛ awieleɛ a?” Anrɛɛ Gyisɛse bahola amaa ye mualɛ ɛkɛ ne ala. Noko ɔmanle nrenya ne hilele ye adwenle. “Duzu a bɛhɛlɛ ye wɔ mɛla ne anu a? Kɛ ɛsi ɛkile ɔ bo ɛ?” Nrenya ne vale mualɛ kpalɛ manle. Asoo mualɛ kpalɛ mɔɔ ɔvale ɔmanle la pɛle adawubɔlɛ ne azo? Kyɛkyɛ. Gyisɛse manle nrenya ne doale zo, na kpuyia mɔɔ ɔdaye mumua ne ɔbizale la hilele kɛ ɛnee ɔkpondɛ kɛ ɔbu ɔnwo tenlenenli. Ɔbizale kɛ: “Na me gɔnwo a le nwane?” Ɔlua subane mɔɔ ɛnee Dwuuma da ye ali kile menli mɔɔ bɛnle Dwuuma nee Samɛleama la ati, kɛ anrɛɛ Gyisɛse bamaa nrenya ne ngilenu bie mɔɔ anrɛɛ ɔbazu nwolɛ kpolera la, ɔmanle ɔdwenlenle ndonwo bie anwo. Ɛnee ndonwo ne fane Samɛleanli agɔnwolɛ kpalɛ bie mɔɔ boale adenduvo bie mɔɔ nwulema bole ye na eza bɛwuale ye na ɛsɔfo bie nee Livaenli bie andɛne ye zo la anwo. Gyisɛse vale kpuyia sikalɛ bie lile gyima amaa nrenya ne ade edwɛkɛ ne abo kpalɛ. Kɛzi Gyisɛse nee nrenya ne zuzule edwɛkɛ ne anwo la manle ɔdele edwɛkɛ kpɔkɛ ‘agɔnwolɛ’ abo kpalɛ wɔ adenle mɔɔ ɛnee ɔtɛdwenlenle nwolɛ ɛlɛ la azo. (Luku 10:25-37) Ɛhye le neazo kpalɛ mɔɔ ɔwɔ kɛ yɛsukoa a! Kɛ anrɛɛ ɛ ngomekye a ɛbadendɛ, mɔɔ kile kɛ ɛlɛdwenle wɔamaa wɔ suamenle ne la, sukoa kɛzi ɛbalua nrɛlɛbɛ adenle zo wɔava kpuyia nee ndonwo wɔali gyima wɔamaa wɔ tievolɛ ne adwenle la azo.
Kilehile Nu. Mɔɔ Ɛzoanvolɛ Pɔɔlo dendɛle wɔ nyianu sua ne anu wɔ Tɛsalonaeka la, yeangenga debie mɔɔ ye tievolɛma die to nu kɛ tumi wɔ nu la ala. Luku bɔ amaneɛ kɛ Pɔɔlo hilehilele nu, na ɔmanle bɛdele mɔɔ ɔgengale la abo. Ɛhye ati, “bɛ nuhua bie mɔ liele lile na bɛhakyile bɛdoale Pɔɔlo nee Saelase.”—Gyi. 17:1-4.
Ɔnva nwo menli mɔɔ ɛlɛtie wɔ la, adenle ɛhye mɔɔ bɛdua zo bɛsuzu edwɛkɛ nwo la kola boa kpalɛ. Ɛhye le nɔhalɛ wɔ mekɛ mɔɔ ɛlɛdi mbusuafoɔ daselɛ, ɛlɛtendɛ wɔahile ɛ gɔnwo mɔ gyimayɛvoma, sukuluma anzɛɛ nyɛvolɛ wɔ wɔ bagua nu daselɛlilɛ gyima ne anu, ɛlɛyɛ Baebolo ɛzukoalɛ, anzɛɛ ɛlɛmaa ɛdendɛlɛ wɔ asafo ne anu la. Bie a ɛkenga ngɛlɛlera bie a ɛbade ɔ bo noko awie gyɛne ɛnrɛde ɔ bo. Kɛzi ɛbahilehile nu anzɛɛ ɛbava wɔali gyima la bayɛ kɛ asɛɛ ɔle kputilii. Saa ɛkilehile edwɛkɛ agbɔkɛ bie mɔ mɔɔ wɔ ngɛlɛlera ne anu la anu a ɔbaboa ɔ? Ɛbahola wɔava daselɛ bie wɔavi edwɛkɛ mɔɔ ɔboka nwo anzɛɛ ngɛlɛlera fofolɛ bie mɔɔ fane edwɛkɛ ne anwo la anu ɔ? Ndonwo bie bamaa ndelebɛbo ara mɔɔ wɔha la anu ɔ? Asoo kpuyia bamaa wɔ tievolɛma adwenle edwɛkɛ ne anwo? Adenle ɛhye mɔɔ bɛdua zo bɛsuzu edwɛkɛ nwo la maa menli nye die na bɛnyia ninyɛne dɔɔnwo bɛdwenle nwo.